Prešernov dan – moč kulture

Osrednja slovesnost je bila pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki jo je ob 165. obletnici smrti pesnika obiskalo več sto ljudi. Nagovoril jih je minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril pomen kulture za oblikovanje družbenih sprememb tudi v času krize. “V času, ko je bitka za našo nacionalno državo že izbojevana, sedanjost pa na nas predvsem v obliki gospodarske krize naslavlja nove težave, je pomembno poskrbeti predvsem za to, da naše spoštovanje kulture in umetnosti ne ostane na zgolj deklarativni ravni,” je opozoril minister.

Grilc je na Brdu pri Kranju priredil tudi sprejem za letošnje nagrajence malih in velikih Prešernovih nagrad. V nagovoru je med drugim dejal, da je slovenska kultura tisti pol ustvarjalnosti, ki je pomemben za razvoj vsakega posameznika. “Je tisto področje, ki nas ostri v tem, da smo radovednejši, da postanemo boljši ljudje, bolj kritični in da se razvijemo,” je dejal minister.

V Kranju, kjer je Prešeren pokopan, so pripravili tradicionalni, že 12. Prešernov smenj, ki ga je tokrat odprla predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je v nagovoru poudarila nekatere aktualne Prešernove misli ter opozorila na pomen kulture. “Čeprav je bil v življenju marsikdaj globoko razočaran, France Prešeren pooseblja čut za pravičnost, miroljubnost, strpnost, predvsem pa ljubezen do slovenskega naroda,” je poudarila Bratuškova in dodala, da se moramo prav teh vrednot spomniti tudi danes, pa naj bo to z recitacijami del velikih književnikov ali z dobrimi deli ljudi, ki dobro v srcu mislijo.

V Ljubljani se je že dopoldne s položitvijo venca na Prešernovem trgu velikemu pesniku poklonil predsednik države Borut Pahor, ki je ob kulturnem prazniku zapisal, da s 70-letno tradicijo praznovanja tega dne Slovenci “izražamo ponos, da nas je kot narod oblikovala kultura”.

Točno opoldne je pod Prešernovim spomenikom potekal tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Recital je uvedla Zdravljica v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Ljubitelji Prešernove poezije so lahko prisluhnili pesmi Strunam v interpretaciji Sergeja Ferrarija, Orglarju, ki ga je interpretirala Alenka Pirjevec ter številnim drugim pesmim in pesnitvam velika poeta. Brali so Polona Juh, Tomaž Gubenšek, Marko Simčič, Gašper Tič, Jerca Mrzel, Andrej Nahtigal, Jan Bučar, Olga Kacjan, Maja Sever in drugi. Na recitalu tudi letos ni umanjkal nastop Štefke Drolc z njeno znamenito interpretacijo Nezakonske matere.

S celodnevnim programom, posvečenim 100-letnici rojstva pisatelja Vitomila Zupana, so se slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili tudi v knjigarni Konzorcij. S celodnevnim programom, posvečenim 100-letnici rojstva pisatelja Vitomila Zupana, so se slovenskemu kulturnemu prazniku poklonili tudi v knjigarni Konzorcij. Prireditveni prostor knjigarne je bil pretesen za vse, ki so želeli izvedeti kaj novega o tem samoniklem literatu, ki je moral sedem let preživeti v zaporu zaradi norčevanja iz režima oziroma uradno zaradi spolnih razvratov. Pogovor se je med drugim vrtel o njegovem življenju za zapahi, pa tudi o njegovem ustvarjanju za film in gledališče.

Na proslavi večer pred praznikom v ljubljanskem Cankarjevem domu so razglasili dobitnike Prešernovih nagrad. Nagradi za življenjsko delo sta letos prejela akademik Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič. Nagrade Prešernovega sklada so dobili pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt SToP in igralka Vesna Pernarčič.

Prešernova proslava je letos potekala med idejo o umetnosti kot zoperstavljanju minljivosti in banalnosti ter besedami predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, da se mora tudi institucija Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti.

Prejemnik velike Prešernove nagrade, pisatelj Kavčič je zahvalni govor izkoristil za razmislek o današnjem stanju države. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom. Kavčič je požel velik aplavz. S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Merku. Leta 2004 je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ubada le z boleznijo. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. “Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel,” je v šali sklenil Merku. (sta)

Rokopis Prešernove Zdravljice v bohoričici leta 1844.