Parlamentarna odbora o izobraževanju za umetnost: Treba je korak naprej
Odbora DZ za kulturo in izobraževanje sta danes na zahtevo Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) obravnavala položaj visokošolskega izobraževanja za umetniške poklice. Pristojni ministrstvi sta pozvala, da z Univerzo v Ljubljani, akademijami in NSK pripravita načrt o zagotavljanju prostorskih in materialnih pogojev za tovrstno izobraževanje.
Kot je uvodoma povedal predsednik NSK Miran Zupanič, je svet od leta 2008 že petkrat obravnaval to problematiko in pripravil obsežno dokumentacijo. Ugotovili so, da ni bila uresničena nobena od pobud sveta, ki bi prispevala k izboljšanju, temveč nasprotno. Akademije še nimajo zadovoljivih načinov financiranja in pogojev za delovanje, kar vodi v stagnacijo in odmiranje umetniških vsebin, ki jih gojijo.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je naprej opozoril, da se študijski programi, ki sodijo na področje umetnosti, ne izvajajo zgolj na treh umetniških akademijah v Ljubljani, ampak jih imajo tudi druge fakultete in univerze. Poudaril je tudi, da so študijski programi, njihov obseg in število študentov v avtonomni pristojnosti univerz, vlada daje le soglasje.
Se pa strinja, da so prostori akademij čez rob sprejemljivega in ne omogočajo razvoja področij. Zato sta z ministrom za kulturo Urošem Grilcem podpisala pismo o nameri o sodelovanju pri reševanju prostorske problematike akademij.
Glede na pismo bi za Akademijo za glasbo do konca leta 2015 pridobili prostore v Kazini, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo bi se preselila na Trubarjevo 3, poleg tega bi ji v bližini omogočili še produkcijske prostore (gledališke dvorane, vadnice, studie). Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje bi zagotovili začetek adaptacije stavbe na Erjavčevi 23 z dokupom manjkajočih zemljišč.
Po ministrovih besedah bi bila to le začasna in ne dolgoročna rešitev. Za slednjo bi bilo treba pripraviti revidiran načrt projekta na Roški, vreden 138 milijonov evrov, vendar tega na Univerzi v Ljubljani še niso storili.
Kot je povedal prorektor za umetnost na ljubljanski univerzi Matej Zupan, je rešitev v pismu o nameri za 100 milijonov evrov cenejša od investicije na Roški, poleg tega želijo z akademijami ostati v mestu. Nasprotno je državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič menil, da projekt na Roški ni zunaj mesta in da bi ga v nižjem znesku v neki meri vendarle lahko realizirali. Zato je obžaloval, da univerza še ni pripravila revizije, ker bi se danes lažje pogovarjali o rešitvah.
Tako koalicijski kot opozicijski člani odborov so se strinjali, da se problematika vleče že predolgo ter da je treba, kot se je izrazila Janja Napast (SDS), resno pristopi k realizaciji in storiti korak naprej. Če se bomo držali akcijskega načrta, bomo postopoma šli v pravo smer, je ocenila Ljudmila Novak (NSi). Jožef Kavtičnik (PS) je izrazil prepričanje, da je “v naši družbi ostalo še toliko želje po kulturi, da bi to obsedno stanje prešli”. Mirko Brulc (SD) pa je dejal, da sta znanost in umetnost, ki imata v javnosti visoko oceno, “naš kapital”.
Ministrstvi morata o nadaljnjih korakih na tem področju odboroma poročati v roku petih mesecev, so sklenili poslanci. (sta)
Slika je simbolična