Kremelj ukrajinske proteste označil za poskus udara. Eu o ukrepih, Bebler za kompromis.
Rusija je nasilne proteste v sosednji Ukrajini, ki so znova terjali smrtne žrtve, označila za poskus državnega udara. Po mnenju predsednika Vladimirja Putina odgovornost za dogajanje nosijo ekstremisti, je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
“Njihova dejanja lahko in v Moskvi tudi vidimo izključno kot poskus državnega udara,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Peskov. V krvavih spopadih med protestniki in policijo na osrednjem kijevskem trgu je bilo v torek in ponoči ubitih najmanj 25 ljudi.
Po besedah Peskova sta Putin in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v torek zvečer govorila po telefonu, podrobnosti pogovora pa ni razkril. Je pa zanikal, da bi Putin vlekel niti v ukrajinski krizi, in zatrdil, da se Moskva v notranje zadeve sosede ne bo vtikala.
“Ruski predsednik nikoli ni in ne daje nasvetov ukrajinskemu kolegu, kaj in kako storiti (…) in ne namerava deliti takšnih nasvetov v prihodnje,” je poudaril Peskov. “Stališče ruskega vodstva in ruskega predsednika glede dogodkov v Ukrajini je pričakovanje hitre rešitve situacije. V kakšni obliki pride do te rešitve, je z vidika ruskega predsednika izključno stvar legitimnih oblasti,” je dodal.
V ločeni izjavi je sicer rusko zunanje ministrstvo danes pozvalo ukrajinsko opozicijo, naj nemudoma konča nasilje. “Ruska stran zahteva, da voditelji ‘trga’ končajo prelivanje krvi v svoji državi,” so zapisali. Opozicijske voditelje je ob tem pozvalo, naj “nemudoma obnovijo dialog z zakonitimi oblastmi brez groženj in ultimatov”.
Ob razglašanju Ukrajine za “bratsko” državo je ministrstvo dodalo: “Uporabili bomo ves naš vpliv za ponovno vzpostavitev miru.
EU in papež Frančišek o krizi:
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je danes sklicala sestanek zunanjih ministrov držav EU, na katerem bodo v četrtek razpravljali o ukrajinski krizi. Iz številnih držav medtem prihajajo odzivi na zadnji val nasilja v Ukrajini, v katerem je bilo ubitih najmanj 25 ljudi.
“Vse možnosti bodo na mizi, tudi omejevalni ukrepi proti odgovornim za represijo in kršitve človekovih pravic,” je v Bruslju napovedala zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je izrazil pričakovanje, da se bodo države članice EU dogovorile za “ciljno usmerjene ukrepe proti odgovornim za nasilje in uporabo prekomerne sile”.
Nemčija je ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču danes očitala, da odklanja resen dialog z opozicijo. “Njegovo zavračanje resnih pogovorov o mirni razrešitvi konflikta in ustavnih reformah je velika napaka,” je dejal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in dodal, da je torkov izbruh nasilja zaskrbljujoč.
Francoski predsednik Francois Hollande pa je dejal, da bi Evropska unija morala razmisliti o sankcijah proti ukrajinskim voditeljem. “Francija meni, da bi voditelji morali odgovarjati za svoja dejanja in da bi Evropska unija morala razmisliti o individualnih sankcijah,” je predsednika citirala tiskovna predstavnica francoske vlade Najat Vallaud-Belkacem.
K uvedbi sankcij proti Ukrajini je danes pozval tudi poljski premier Donald Tusk, ki odgovornost za nasilje pripisuje ukrajinski vladi. “Nagovoril bom voditelje članic EU in jih pozval k uvedbi osebnih in finančnih sankcij, ki bodo ostro prizadele avtorje ukrajinske drame,” je dejal Tusk.
Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je medtem sporočil, da bo na prošnjo Ashtonove odpotoval na misijo v Kijev. Podrobnosti ni razkril.
Da so za nasilje odgovorni predstavniki oblasti, meni tudi švedski zunanji minister Carl Bildt. “Biti moramo jasni: najodgovornejši za smrti in nasilje je predsednik Janukovič. Roke si je umazal s krvjo,” je zapisal na Twitterju.
Nasilje je obsodila tudi Velika Britanija, ki odgovornost prav tako pripisuje vladi. “Nasilje proti mirnim protestnikom je nesprejemljivo in ukrajinska vlada bi morala odgovarjati zanj,” je na Twitterju zapisal britanski zunanji minister William Hague.
Obsodbam se je pridružila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, ki zahteva neodvisno preiskavo smrtonosnih spopadov med protestniki in policijo. “Ostro obsojam poboje in pozivam vlado ter protestnike, da umirijo napetosti in hitro poskušajo najti rešitev,” je dejala.
Zaskrbljenost ob zadnjih dogodkih v Ukrajini je izrazil tudi papež Frančišek. “Pozivam vse strani, da ustavijo nasilje in poskušajo doseči dogovor in mir,” je dejal poglavar rimskokatoliške cerkve.
Anton Bebler, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede:
Če dogovora med oblastmi in opozicijo ne bo, Bebler ne izključuje možnosti zaostrovanja spopadov.
“Očitno je, da gre za stopnjevanje nasilja v spopadu med dvema političnima blokoma brez jasnega izgleda razrešitve tega konflikta,” je dejal Bebler.
Profesor z ljubljanske fakultete je ob tem poudaril, da morata sprti strani nujno doseči kompromis, ki bi ustavil nadaljnjo prelivanje krvi. Tako bi morale oblasti izpeljati ustavne spremembe, s katerimi bi omejili izvršilne pristojnosti ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ter njegov nadzor nad varnostnimi silami, opozicija pa bi morala umiriti napade, odstraniti barikade in zapustiti zasedena vladna poslopja ter se pripraviti na predčasne volitve, je ocenil.
“To bi bil približen program, ki bi pomiril sprti strani,” je še menil Bebler. Dodal je, da je pod pritiskom takšnega razraščanja nasilja verjetnost kompromisa toliko večja.
Bebler ob tem opozarja, da bi lahko nadaljnja nepripravljenost oblasti na kompromis vodila v širjenje smrtonosnih spopadov tudi izven Kijeva, morda celo na proruski vzhod Ukrajine, ne izključuje pa niti možne nevarnosti preraščanja dosedanjih spopadov v “ostrejšo obliko”. (sta)