ECB kljub nizki inflaciji brez sprememb obrestne mere

Nespremenjena pri 0,75 odstotka ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa kljub stalnim ugibanjem o njenem znižanju v negativno območje ostaja pri nič odstotkih.

Svet ECB je danes sicer še enkrat potrdil pričakovanje, da bo ključna obrestna mera na trenutni ali še nižji ravni ostala podaljšano obdobje.

Območje evra je januarja po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat na letni ravni zabeležilo 0,7-odstotno inflacijo, kar je 0,1 odstotne točke manj kot decembra. Tudi po pričakovanjih ECB je pred evrskim območjem daljše obdobje nizke inflacije.

Tudi če se ne uresničijo strahovi pred padcem območja skupne valute v deflacijsko spiralo, pa dolgo obdobje nizke inflacije ni dobra novica za gospodarsko okrevanje. Srednjeročni cilj ECB je inflacija blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma.

Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta zagotovil, da “deflacije v območju evra ni”, prav tako po njegovem prepričanju ne obstaja grožnja deflacije oziroma japonskega scenarija gospodarske stagnacije in deflacije.

“Deflacije ni, govorimo pa o podaljšanem obdobju šibke inflacije,” je stališče ECB pojasnil Draghi, a v isti sapi priznal, da tudi to samo po sebi pomeni tveganje in terja budno spremljanje ECB. So pa inflacijska tveganja omejena tako navzgor kot navzdol, je povedal Italijan in dodal, da so inflacijska pričakovanja trdno zasidrana v skladu s srednjeročnim ciljem ECB.

Glede morebitnih novih ukrepov centralne banke je Draghi odvrnil, da so v Frankfurtu ukrepali že lani novembra, ko so ključno obrestno mero znižali na rekordno nizko raven. Je pa še enkrat zagotovil, da so v Frankfurtu pripravljeni odločno ukrepati in da so pripravljeni razmisliti o vseh razpoložljivih orodjih.

ECB lahko poleg posega v obrestne mere na povečanje likvidnosti v finančnem sistemu po navedbah analitikov vpliva tudi na druge načine. Med možnimi ukrepi se na primer omenja še ena obsežna operacija dolgoročnega financiranja bank. ECB je že decembra 2011 in marca 2012 bankam po nizki obrestni meri za tri leta posodila več kot 1000 milijard evrov. ECB bi se lahko odločila tudi, da začasno preneha umikati presežno likvidnost iz sistema.

Pred današnjo sejo so analitiki poudarjali, da je odločitve pričakovati na marčnem srečanju vodilnega organa denarne politike v območju evra. Takrat bo ECB objavila tudi najnovejše napovedi o inflaciji in gospodarski rasti. Draghi je sicer danes povedal, da ECB še vedno proučuje učinke novembrskega znižanja obrestne mere, saj gre za kompleksen proces.

Prvi odzivi na Draghijeve besede so po poročanju tujih tiskovnih agencij različni. Medtem ko nekateri analitiki še vedno menijo, da bo marčna seja primerna za nove odločitve ECB, pa drugi pravijo, da je Draghi sicer pustil vse možnosti odprte, a da novi koraki centralne banke nikakor niso dejstvo.

Je pa Italijan na čelu ECB kot potencialno tveganje za gospodarsko okrevanje evrskega območja danes navedel pretrese na finančnih trgih hitro rastočih držav. Zaradi umika izrednih ukrepov ameriške centralne banke Federal Reserve se namreč kapital iz teh gospodarstev v vzponu.

Če bi se razmere na hitro rastočih trgih razvile v daljšo krizo, bi to lahko po Draghijevih besedah prizadelo okrevanje območja evra in terjalo ukrepanje ECB. Italijan je sicer danes ponovil, da evrsko območje okreva, je pa ta proces še vedno zelo različen po posameznih državah in se sooča s številnimi tveganji. (sta)