Tožilski »žvižgač« je imel prav – se zlorabe nadaljujejo?

Piše: Vinko Gorenak, poslanec SDS, www.vinkogorenak.net

Vse bolj se potrjujejo tudi navedbe iz anonimke Fišergate 2, v kateri je anonimni tožilski »žvižgač« sporočil, kako pristransko deluje ta v demokratičnih državah sicer izjemno pomemben državni organ, ki ga vodi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Očitno je, da za doseganje svojih levih političnih ciljev sredstev niti ne izbirajo več. Dovoljeno je praktično vse, kar koristi levi politični opciji in kar je v škodo desni, pravo pa je seveda povsem drugotnega pomena. Nezakonitosti, spletke, zarote in politične igrice imajo prednost pred vsem drugim. Da je dr. Zvonku Fišerju nezakonitost zelo domača beseda, so sodišča s sodbami dokazala že večkrat. Naj navedem le dva primera.

Dr. Zvonko Fišer je kot nekdanji  občinski javni tožilec, 14.10.1977 na sodišče v Idriji vložil obtožni predlog štev. KT 137/76 – ZF – j zoper duhovnika Janeza Lapajno in Stanislava Medveščka ter gospodinjo Amalijo Jereb. Očital jim je storitev kaznivega dejanja, ker so v okolici Idrije na mestu, kjer so partizani leta 1944 brez sojenja pobili 15 domačinov, postavili križ. Oba duhovnika je sodišče obsodilo, Amalijo jereb pa oprostilo. Šele leta 1995, torej po osamosvojitvi in demokratizaciji Republike Slovenije, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo K 15/75-81 z dne 12. 07. 1995 oba omenjena duhovnika oprostilo vseh obtožb. Vrhovno sodišče je v omenjeni sodbi ugotovilo, da je bil že sam kazenski pregon zoper oba duhovnika in gospodinjo neupravičen, saj tudi po takratni komunistični jugoslovanski zakonodaji niso storili kaznivega dejanja. Dr. Zvonko Fišer je torej ravnal nezakonito.

Sredi leta 2012 je Vlada Republike Slovenije, na moj predlog (takrat sem opravljal naloge ministra za notranje zadeve) razveljavila odločbo nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, ki jo je izdal 09. 02. 2012, torej en sam dan pred tem, ko je mandat nastopila Janševa vlada, s katero je za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, na predlog generalnega državnega tožilca dr. Fišerja, imenoval Boštjana Škrleca, do takrat državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu.  Boštjan Škrlec je vladno odločitev izpodbijal na Upravnem sodišču Republike Slovenije in pravdo izgubil. Še več sodišče je v izreku sodbe zapisalo, da je šlo v tem primeru za nezakonito imenovanje in za “samovoljo pri izvrševanju oblasti”. Z drugimi besedami, sodišče je povedalo, da sta tako Aleš Zalar kot dr. Zvonko Fišer kršila zakon in samovoljno izvrševala oblast.

Sodeč po današnjem pisanju Požareport, bo v ponedeljek 06. 01. 2014 na Vrhovnem državnem tožilstvu zaslišana novinarka Večera dr. Damjana Žist, ki naj bi jih neznani vir iz vrst policije ali tožilstva posredoval informacijo o hišni preiskavi pri ministru Romanu Jakiču in je bila z novinarsko ekipo pred hišo Jakiča preden so tja prišli kriminalisti. Tožilstvo očitno torej ocenjuje, da je šlo v primeru izdaje te informacije novinarki, za uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Še več s primerom se torej ukvarja Vrhovno državno tožilstvo (tako Požareport) verjetno pa gre za Specializirano državno tožilstvo, ki se sicer praviloma ukvarja s sumi najtežjih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, znotraj katerega deluje poseben oddelek za pregon sumov kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti.

Kolikokrat do sedaj ste pa slišali, da bi tožilci na tak način zasliševali ali osumljence ali priče. Taka dejanja običajno naročajo policiji in jih ne izvajajo sami. Tudi v tem primeru je najverjetneje tako, ocenjujem da bo zaslišana s strani policistov posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Poglejmo si podrobneje kaj pravi Kazenski zakonik.

Ta v svojem 142. členu (Neupravičena izdaja poklicne skrivnosti) pravi:

»(1) Kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

(2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti.

(3) Pregon se začne na zasebno tožbo«.

Ta člen Kazenskega zakonika torej sploh ne pride v poštev, saj se sum takega kaznivega dejanja preganja na zasebno tožbo in ne po uradni dolžnosti, torej tožilci s tem nimajo prav ničesar.

Poglejmo si še 260 člen Kazenskega zakonika (Izdaja tajnih podatkov), ki pravi:

»(1) Uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali komu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let.

(2) Enako se kaznuje, kdor protipravno pride do tajnih podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor take podatke brez dovoljenja javno objavi.

(3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz koristoljublja, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.

(4) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.«

Na tej točki se moramo vprašati, kak dokument je neznanec novinarki dr. Damjani Žist ali fizično izročil, ali poslal ali pa ji ga je zgolj citiral. Odredba za hišno preiskavo po mojem vedenju nikoli nima oznake kake stopnje tajnosti, kar pomeni, da če je novinarka dobila odredbo za hišno preiskavo ali podatke iz nje, ne gre za kaznivo dejanje, ker odredba običajno nima oznake tajnosti. Odredba praviloma tudi nima določenega dneva hišne preiskave ampak običajno vsebuje časovni razpon v katerem naj bo hišna preiskava opravljena.

Poskušajmo pravno osnovo tožilske akcije najti še podrobneje. Prvi odstavek 158. a člena Zakona o kazenskem postopku pravi:

“Če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, storilauradna oseba, zaposlena v policiji oziroma druga uradna oseba, zaposlena na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, ali uradna oseba, napotena na misijo v tujini, imajo policisti v specializiranem oddelku Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: policisti specializiranega oddelka), (opombaavtorja: Sedaj je to Specializirano državno tožilstvo,) pooblastila policije v predkazenskem postopku, ki jih določa ta zakon.«

Le to  in edino to zakonsko določilo utegne biti zakonita podlaga za zaslišanje novinarke  dr. Damjane Žist na Specializiranem državnem tožilstvu. Če bi tožilci želeli uporabiti ta člen za pregon neznanega policijskega “žvižgača”, potem bi moral ta novinarki dr. Damjani Žist izročiti ali poslati ali citirati nek policijski dokument v katerem je naveden datum in ura hišne preiskave pri Jakiču, predpogoj pa je seveda ta, da je bil tak policijski dokument označen s stopnjo tajnosti, še dodaten pogoj pa je ta, da je stopnjo tajnosti predhodno določila oseba, ki ima za to pooblastilo in zakonski temelj. Seveda ne vemo ali so dokumenti NPU, morebitni načrti za izvedbo akcije ali hišne preiskave ali kaj podobnega označeni s stopnjo zaupnosti, niti ne vemo ali jih je tako označila pristojna oseba in ali je imela zakonsko pooblastilo. Če ti dokumenti niso imeli oznake tajnosti ali je tako oznako določila oseba, ki za to nima zakonite podlage, ne gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje in policijski »žvižgač« lahko upa le na to, da take oznake ti dokumenti ne bodo dobili naknadno, da bi v okvire zakona spravili tožilski poseg proti novinarki dr. Damjani Žist in neznanemu policijskemu »žvižgaču«. Kaj takega bi pri nekdanjih kriminalističnih šefih bilo povsem mogoče, kako pa bo sedaj bomo pa šele videli.

Upoštevati pa moramo še en podatek, to je ta, da v odmevnih primerih hišnih preiskav, prisotnost novinarjev na kraju hišnih preiskav v praksi sploh ni bila nikoli izjema ampak je to bilo skoraj pravilo. Tisto kar vzbuja občutek pristranskosti ali nelagodja dela posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva je hitrost ukrepanja. Pred slabima dvema letoma je bil na Ptuju osumljenec storitve kaznivega dejanja policist, ki je na koruzni njivi po kateri je zasledoval pobeglega motorista Simona Slano iz okolice Ptuja, le tega povozil, tako da je ta dobil tako hude telesne poškodbe, da so ga na UKC v Mariboru po dobrem letu dni za silo postavili na noge. Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva, ki je bil pristojen tudi za obravnavo tega suma storitve kaznivega dejanja še isti dan na kraj ni poslal niti policistov niti tožilcev, obtožni predlog pa so spisali po kakem letu in pol. Zakaj torej sedaj taka naglica in taka hitrost? Je razlog v tem, da gre za interese ministra Romana Jakiča? Povsem mogoče in na liniji prizadevanj dr. Zvonka Fišerja.

Na noben način nimam namena braniti interesov policijskega “žvižgača”, prej nasprotno, tudi v policiji je potrebno narediti red na tem področju, novinarji o odmevnih policijskih akcijah pač ne morejo biti obveščeni v naprej, toda te iste tožilce, ki sedaj vabijo na pogovor novinarko dr. Damjano Žist, sprašujem naslednje.

Zakaj je že Roman Jakič dan pred hišno preiskavo ostal v Moskvi? Zakaj naivno verjamete, da je pri nekaj stopinjah pod ničlo zamrznil motor letala in da so ga naslednje jutro popravili kar piloti po telefonskih nasvetih serviserjev? Zakaj ne preiskujete policijskega ali kakega drugega “žvižgača”, ki je o datumu in uri hišne preiskave najverjetneje direktno ali preko posrednikov obvestil Romana Jakiča? Če to drži, se je ta zato izognil nekajurnemu policijskemu pridržanju, kar se za ministra pač ne spodobi in bi mu preveč škodovalo v javnosti. Ko bo hitrost in resnost reagiranja tožilcev in policistov posebnega oddelka Specializiranega državnega tožilstva enaka v primeru povoženega Simona Slane, policijskega “žvižgača”, ki naj bi obvestil novinarko in policijskega ali kakega drugega »žvižgača«, ki je verjetno obvestil ministra Romana Jakiča, vam bom verjel, za sedaj pa vam ne verjamem, da so vaši nameni zakoniti, še posebej pa etični in pošteni do vseh.