Sirski strani brez preboja zaključili prvi krog mirovnih pogovorov

Predstavniki režima in opozicije so danes še zadnjič sedli za pogajalsko mizo, preden se bodo umaknili na večdnevni pogajalski premor. Današnja zaključna seja v Ženevi je bila sicer bolj ali manj zgolj ceremonialne narave.

Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je že pred začetkom pogovorov izrazil razočaranje, ker strani nista uspeli doseči napredka pri vprašanju zagotavljanja humanitarne pomoči prebivalcem obleganih mest. Kljub drugačnim izjavam stranema ni uspelo doseči soglasja o pomoči prebivalcem mesta Homs, kjer je več tisoč ljudi ujetih brez dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin.

Brahimi je priznal, da je “zelo, zelo razočaran”, da konvoji ZN s pomočjo še vedno čakajo na vstop v Homs. Ob tem pa je izrazil upanje, da bodo v drugo “uspeli imeti bolj strukturirano razpravo”, poroča britanski BBC.

Po pogajanjih pa je odposlanec menil, da sicer pomembnejšega napredka na pogovorih ni bilo, vendar pa pogajanja zbujajo upanje v rešitev državljanske vojne. “To je zelo skromen začetek, a je začetek, na katerem lahko gradimo,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

“Prepad med obema stranema ostaja širok, o tem se nima smisla pretvarjati,” je še dodal Brahimi. Po njegovih besedah se želi sedaj delegacija režima posvetovati z Damaskom, opozicijski pogajalci, ki so na udeležbo na pogajanjih pristali v zadnjem trenutku, pa so zagotovili, da se bodo vrnili.

Brahimi se po zaključku pogajanj odpravlja na Münchensko varnostno konferenco, kjer se bo udeležil sestanka generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona z ruskim in ameriškim zunanjim ministrom, Sergejem Lavrovom in Johnom Kerryjem.

Tiskovni predstavnik opozicijskih pogajalcev Luaj Safi je medtem po zaključku pogovorov poudaril, da so Sirci z bojevanjem režim prisilili v mirovne pogovore. “Danes se je režim prisiljen pogajati z delegacijo, ki predstavlja pričakovanja sirskih ljudi,” je poudaril. Dejal je še, da je oboroženi konflikt začel režim, saj so se protesti začeli mirno.

Safi je tudi zavrnil navedbe režima, ki sirsko opozicijo označuje za teroriste. Opozicija trdi, da se tudi sama bori proti džihadistom, medtem ko režim z njimi sklepa zavezništva. “Edini način za zaustavitev nasilja in dela katere koli skupine, ki je del teroristične agende, je začetek tranzicije,” je še dodal.

Po navedbah BBC sprti sirski strani v prvem krogu pogovorov nista dosegli skoraj nobenega napredka v zvezi s temeljnimi vprašanji, kot so končanje nasilja, delitev politične oblasti ali humanitarna pomoč obleganim skupnostim. Strani se ne strinjata niti o vrstnem redu, v katerem bi morali nasloviti pereča vprašanja. Opozicija želi nemudoma oblikovati prehodno vlado, ki bi po njenem prepričanju nujno pomenila sestop Asada z oblasti, vlada pa vztraja, da mora biti prvi na vrsti “terorizem”.

Iz diplomatskih krogov sicer prihajajo ocene, da je najpomembneje ohraniti pogovore z upanjem, da se bodo stališča sčasoma omehčala.

V okviru ženevske mirovne konference skušata sprti strani doseči soglasje o oblikovanju prehodne sirske vlade. Takšen korak predvideva ženevski sporazum iz junija 2012, ki ga je lani podprla resolucija Varnostnega sveta ZN. V prehodni vladi naj bi bili zastopani člani Asadove vlade, opozicije in neodvisne osebnosti, telo pa bi imelo polno izvršno oblast.

V krvavem sirskem konfliktu je po navedbah nevladnih organizacij doslej umrlo več kot 130.000 ljudi. V enem od redkih trenutkov složnosti v Ženevi so se tako pogajalci opozicije kot režima v četrtek skupaj v tišini poklonili spominu na žrtve.

Generalni sekretar ZN Ban je o pogajanjih spregovoril v četrtek na novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu. Poudaril je, da so se pogajanja, kot je bilo pričakovano, izkazala za zelo zahtevna. Merklova pa je dodala, da upa na napredek, a pristavila, da so že sami pogovori “prvi uspeh”.

Nevladna organizacija Sirski observatorij za človekove pravice je medtem sporočila, da je od začetka mirovnih pogovorov v Ženevi v Siriji umrlo skoraj 1900 ljudi, od tega najmanj 498 civilistov. Med civilisti jih je bilo 431 ubitih v bojevanju, še 40 pa jih je umrlo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil na obleganih območjih. 27 civilnih žrtev je terjalo nasilje med rivalskimi skupinami upornikov. (sta)