Hrvaško vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbi, ki sta ju na odločitev o izročitvi nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške varnostne službe Josipa Perkovića Nemčiji vložila njegova obramba in hrvaško tožilstvo, so danes objavili na spletni strani vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi zavrnitve pritožb na izročitev zavrnilo argumente, da je prišlo do zastaranja primera. Kot je pojasnilo, pri evropskem pripornem nalogu zastaranje v skladu z domačo zakonodajo ne velja za kazniva dejanja glede na evropski priporni nalog, so zapisali na spletni strani vrhovnega sodišča.
Tiskovni predstavnik zagrebškega županijskega sodišča Krešimir Devčić je nato pojasnil, da je desetdnevni rok za izročitev Perkovića začel teči prejšnji petek, ko je sodišče v celoti potrdilo prvostopenjsko odločitev izvenrazpravnega sveta županijskega sodišča.
Devčić je sicer novinarjem dejal, da se rok za izročitev lahko podaljša glede na okoliščine, ki bi preprečile izročitev in na katere država ne more vplivati. Kot možnost za podaljšanje roka za izročitev je navedel zdravstveno stanje iskane osebe. V takem primeru bi desetdnevni rok začel teči šele potem, ko bi se obtoženec pozdravil.
Poudaril je, da so o izročitvi obvestili tudi notranje ministrstvo. Policijska služba za mednarodno sodelovanje se bo z Nemčijo dogovorila o načinu, kraju in času izročitve, je dejal Devčić.
Perkovićev odvetnik Anto Nobilo je odločitev vrhovnega sodišča ocenil kot napačno in v nasprotju z zakonom. Napovedal je, da se bo verjetno v sredo pritožil še na ustavno sodišče in zaprosil za izdajo začasnega ukrepa za odložitev izročitve. Pričakuje, da policisti pred tem ne bodo znova prijeli Perkovića.
“Takoj, ko sem videl, kdo je sedel v sodniškem svetu, mi je bil jasen končen rezultat,” je tudi danes dejal Nobilo.
Kot je pojasnil, so bili v svetu vrhovnega sodišča isti sodniki, ki so septembra lani potrdili izročitev Vukovarčana, ki ga je na podlagi evropskega pripornega naloga zahtevala Slovenija, čeprav je tudi za kaznivo dejanje, ki ga je storil, po hrvaških zakonih veljalo zastaranje.
Na prvostopenjsko odločitev o izročitvi Perkovića Nemčiji zaradi umora hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983 se je poleg Perkovićevih odvetnikov presenetljivo pritožilo tudi hrvaško tožilstvo.
Tako Perkovićevi odvetniki kot tožilstvo so trdili, da je prvostopenjsko sodišče napačno ocenilo, ko je odločilo, da ni prišlo do zastaranja primera. Hrvaško tožilstvo je zahtevalo vnovičen postopek. (sta)

Patria ne bo zastarala. Mefisto bo lahko nosil ričet na dob.