Letošnji kulturni praznik bo v rojstnem kraju Franceta Prešerna v Vrbi v znamenju 170-letnice Zdravljice. Ob tej priložnosti bo izšla tudi žepna knjižnica s prevodom Zdravljice v 26 tujih jezikov, pohodniki po poti kulturne dediščine pa si bodo lahko sami natisnili to znamenito pesem na poseben papir.
Ob kulturnem prazniku Zavod za turizem in kulturo Žirovnica pripravlja vrsto dogodkov, ki bodo spremljali osrednjo proslavo 8. februarja. Že v torek, 4. februarja, bo potekal tradicionalni pesniški večer z domačimi pesnicami. “Želja po pisanju poezije v vaseh pod Stolom namreč ne pojenja,” je na današnji novinarski konferenci v Žirovnici poudarila direktorica zavoda Maja Zupan.
V sredo, 5. februarja, bo sledilo prvo presenečenje, in sicer bodo na Breznici javnosti predstavili življenje in delo manj poznanega, a za izobraževanje Slovencev zelo zaslužnega Smokučana Jurija Bohinca. Pravnika, ki je bil rektor dunajske univerze in po katerem naj bi priznani ekonomist Adam Smith povzel načela o obdavčenju, se spominjajo ob 330. obletnici njegove smrti.
Bohinc je bil skupaj z duhovnikom Lukom Knafljem ustanovitelj sklada za štipendiranje mladih, s pomočjo katerega se je do leta 1918 izobrazilo 1200 Kranjcev. Med njimi je bilo veliko mladih iz vasi pod Stolom, med drugim Matija Čop in France Prešeren. Bohinc je na ta način veliko prispeval, da se je začel kulturni razcvet velikih Slovencev, je izpostavila Zupanova.
“Z vsakoletnimi dogodki ob kulturnem prazniku ohranjamo našo zgodovino živo in jo predstavljamo mlajšim generacijam,” je pomen prireditev v slovenski zibelki kulture opisal žirovniški župan Leopold Pogačar. Kot je dejal, je vsakoletna osrednja slovesnost 8. februarja v Vrbi že zdavnaj prerasla občinske meje, saj iz leta v leto privabi več obiskovalcev iz vse Slovenije, ki jih bo letos nagovoril minister za kulturo Uroš Grilc.
Letošnja prireditev bo posebej posvečena 170-letnici Prešernove Zdravljice. Ob tej priložnost bo izdana tudi žepna knjižica, v kateri je 26 prevodov Zdravljice v tuje jezike. Kot je pojasnila urednica Polona Kus, so v eni knjigi zbrali obstoječe uradne prevode Zdravljice, pet izmed njih bo prvič objavljenih, prav posebej za to izdajo pa so dobili portugalski in japonski prevod.
Tudi tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica bo letos v znamenju Zdravljice, saj bodo vsi pohodniki na koncu poti v Vrbi pri tiskarju Mojstru Janezu dobili poseben papir, na katerega bodo lahko lastnoročno natisnili Zdravljico in zraven izvedeli, zakaj je v originalu prečrtana. Prešeren je namreč pesem po cenzuri, ki je zaradi panslavistične note izločila njeno tretjo kitico, sam prečrtal, ker okrnjene ni želel objaviti. (sta)
- 1.
- Spet trte so rodile
- prijatli, vince nam sladkó,
- ki nam oživlja žile,
- srcé razjásni in oko,
- ki utopi
- vse skrbi,
- v potrtih prsih up budi!
- 2.
- Komú narpred veselo
- zdravljico, bratje! čmò zapét’!
- Bog našo nam deželo,
- Bog živi ves slovenski svet,
- brate vse,
- kar nas je
- sinóv sloveče matere!
- 3.
- V sovražnike ‘z oblakov
- rodú naj naš’ga treši gróm;
- prost, ko je bil očakov,
- naprej naj bo Slovencov dom;
- naj zdrobé
- njih roké
- si spone, ki jih še težé!
- 4.
- Edinost, sreča, sprava
- k nam naj nazaj se vrnejo;
- otrók, kar ima Slava,
- vsi naj si v róke sežejo,
- de oblast
- in z njo čast,
- ko préd, spet naša boste last!
- 5.
- Bog žívi vas Slovenke,
- prelepe, žlahtne rožice;
- ni take je mladenke,
- ko naše je krvi dekle;
- naj sinóv
- zarod nov
- iz vas bo strah sovražnikov!
- 6.
- Mladenči, zdaj se pije
- zdravljica vaša, vi naš up;
- ljubezni domačije
- noben naj vam ne usmŕti strup;
- ker zdaj vàs
- kakor nàs,
- jo sŕčno bránit’ kliče čas!
- 7.
- Živé naj vsi naródi,
- ki hrepené dočakat’ dan,
- da, koder sonce hodi,
- prepir iz svéta bo pregnan,
- da rojak
- prost bo vsak,
- ne vrag, le sosed bo mejak!
- 8.
- Nazadnje še, prijatlji,
- kozarce zase vzdignimo,
- ki smo zato se zbrat’li,
- ker dobro v srcu mislimo;
- dókaj dni
- naj živí
- vsak, kar nas dobrih je ljudi!
- dr. France Prešeren – Zdravljica

Prešeren je zapisal Zdravica in NE Zdravljica.
Vprašajte v Vrbi. Še danes rečejo zdravica, ko nazdravljajo.