Eberlinc: Južni tok v Sloveniji poteka skladno z evropsko zakonodajo
Projekt plinovoda Južni tok na slovenskem ozemlju od vsega začetka poteka skladno z evropsko in slovensko zakonodajo, je danes za STA zagotovil generalni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc. “V teh okvirih vidimo tudi njegovo nadaljevanje,” je poudaril Eberlinc, ki sicer ne more ocenjevati skladnosti meddržavne pogodbe.
Meddržavne pogodbe so namreč države, ki so pristopile k projektu, podpisale na vladni ravni, tudi Slovenija.
Plinovodi po Eberlinčevih navedbah nimajo “kompetenc ocenjevati skladnosti obstoječih medvladnih sporazumov z zakonodajo unije”, zato tudi ne morejo podati ocene, ali je slovenska meddržavna pogodba skladna z evropsko zakonodajo. “Zaradi tega ocene ne moremo podati,” je poudaril. Komisija je namreč tista, ki ocenjuje skladnost obstoječih medvladnih sporazumov z zakonodajo unije.
Evropska komisija je ta teden sporočila, da dvostranski sporazumi, ki so jih članice sklenile z Rusijo, niso v skladu z evropsko zakonodajo.
Tako sporazumi ne upoštevajo načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina (plinovod naj bi upravljal Gazprom), ni omogočeno sodelovanje tretjih strani do plinovoda (v obstoječih sporazumih piše, da je to plinovod za ruski plin), sporno je tudi določanje cen oz. dajatev (za to naj bi bil pristojen Gazprom, medtem ko evropska zakonodaja določa, da cene predlaga neodvisni upravitelj, potrdi pa jih regulator).
Ugotovitev Evropske komisije za slovenski del plinovoda po Eberlinčevih pojasnilih pomeni tudi nadaljnje “skrbno in premišljeno ravnanje v smeri, da se projekt razvije v zakonodajnih okvirih EU in Slovenije”.
O pomislekih komisije prvi mož Plinovodov ne more soditi, ravno tako ne more komentirati, ali bo morala Slovenija v nova pogajanja z Rusijo in sporazum ustrezno preoblikovati.
“Ocenjujemo kot pomembno, da je komisija ponudila konstruktivno pomoč v interesu projekta. V družbi Plinovodi si želimo, da se okvir problema reši na način, ki bo omogočal nemoteno nadaljevanje aktivnosti na projektu tudi v naprej,” je dejal.
Projekt Južni tok, nad katerim v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, katerega polovična družbenika sta ruski Gazprom in Plinovodi, ima izdelano in potrjeno študijo izvedljivosti, v različnih fazah postopkov umeščanja v prostor so trije prenosni plinovodni odseki.
Gre za odseke Lendava – Kidričevo, Kidričevo – Vodice in Vodice – Rateče, dinamika umeščanja v prostor pa je različna.
Gradnja v Sloveniji se bo lahko po Eberlinčevih pojasnilih začela po uspešnem zaključku umeščanja v prostor, ureditvi zemljišč, projektiranju in pridobitvi gradbenih dovoljenj. “Rok dokončanja del je odvisen od terminske uskladitve na celotni trasi projekta,” je za STA še povedal prvi mož Plinovodov.
Vrednost projekta v Sloveniji je ocenjena na skoraj eno milijardo evrov. Plinovod bo dolg 266 kilometrov, imel bo dve kompresorski postaji – Kidričevo in Vodice; slednja še ni natančno določena.
Iz Gazproma so sicer danes sporočili, da bo nadaljeval z gradnjo plinovoda, kot je bilo predvideno, ter v skladu z nacionalnimi zakonodajami in mednarodnimi standardi. Preostala regulatorna vprašanja, povezana z uporabo evropske zakonodaje, se lahko po njihovem mnenju rešujejo vzporedno z gradnjo.
“Standardna praksa pri večjih čezmejnih projektih je, da se sklenjene meddržavne pogodbe, s katerimi si investitorji zagotovijo pravno varnost in stabilnost,” so poudarili v ruskem gigantu in spomnili, da sami niso podpisniki teh pogodb, njihova vsebina pa da je znana že nekaj let. Zato so “presenečeni” in “razočarani”, da so v Evropski komisiji pomisleke izrazili šele zdaj, ko se je gradnja plinovoda začela. (sta)