V Nemčiji naporen finale koalicijskih pogajanj za veliko črno-rdečo koalicijo

Dva meseca po septembrskih volitvah bundestaga, na katerih je konservativcem kanclerke Angele Merkel za las ušla absolutna večina, naj bi bila koalicijska pogodba CDU/CSU in SPD končno usklajena. Če jim bo to uspelo, naj bi največje evropsko gospodarstvo novo vlado dobilo do konca leta.

Velika črno-rdeča koalicija je bila na čelu Nemčije že v prvem kanclerskem mandatu Merklove v letih 2005-2009 in si je za svoje delo prislužila relativno dobre ocene. A na volitvah 2009 je SPD svoje paktiranje z močnejšo unijo drago plačala, saj ji je podpora v primerjavi z letom 2005 upadla z dobrih 34 na rekordno slabih 23 odstotkov.

Zato so v stranki tokrat zelo previdni, mnogi glasno nasprotujejo ponovni veliki koaliciji, vsekakor pa vrh SPD v koalicijskih pogajanjih postavlja visoko ceno. Unija jo bo bolj ali manj prisiljena plačati, saj so njeni “naravni” zavezniki liberalci (FDP) iz bundestaga izpadli, tako da Nemčijo v nasprotnem primeru čakajo, ali manjšinska vlada ali celo nove volitve.

A tudi če bo voditeljem CDU, CSU in SPD uspelo doseči kompromis, negotovosti še ne bo konec. Koalicijsko pogodbo mora namreč nato pritrditi še večina od 473.000 članov SPD, ki naj bi o tem glasovali decembra. Članstvo stranke je zelo razdeljeno in bi utegnilo vstop v koalicijo s CDU/CSU tudi zavrniti.

Koalicijska pogajanja so tako pričakovano dolga in težavna, po več tednih pregovarjanj na različnih ravneh naj bi med željami na eni ter razpoložljivimi finančnimi sredstvi na drugi strani po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še vedno zevala okoli 40-milijardna luknja – glede na to, da se Nemčija od leta 2015 dalje naj ne bi več zadolževala.

Kot je slišati iz Berlina, konservativci ne glede na pritisk ostajajo odločeni, da na višje davke za bogate ne bodo pristali. Bodo pa očitno popustili pri glavni zahtevi SPD – zakonsko določeni minimalni urni postavki, ki bi znašala 8,5 evra ter bi veljala za vse panoge in celotno Nemčijo. Ta naj ne bi bila uvedena takoj, ampak postopoma.

SPD naj bi med drugim “zmagala” še pri vprašanju dvojnega državljanstva za otroke priseljencev, CDU naj bi izpolnila svoje obljube o višjih pokojninah za starejše matere, utegne pa se celo izpolniti želja CSU, da naj tujci v prihodnje plačajo za vožnjo po nemških avtocestah.

Dpa kot še vedno odprte teme poleg tega izpostavlja še zahteve SPD, da bi bil vsak Nemec s 63 leti starosti in 45 leti delovne dobe upravičen do polne pokojnine, da bi istospolni pari dobili pravico do posvojitve ter da se odpravi letos uvedeni dodatek za družine, ki svojih otrok ne pošiljajo v vrtec.

Vse do zadnjega ostaja odprto tudi vprašanje, kako točno se bo v prihodnje financiral izjemno drag t.i. energetski preobrat, ki predvideva zaprtje vseh nukleark do leta 2022 ter ambiciozno zviševanje deleža obnovljivih virov energije. Doslej so namreč zanj plačevala predvsem gospodinjstva, saj so podjetja uživala radodarne olajšave, SPD pa želi to spremeniti.

Vsekakor pogajalci tudi v finalu ne bodo pozabili kadrovati in zagotovo bo kupčkanje ministrskih stolčkov na koncu ena osrednjih tem. V javnosti že krožijo številna imena.

Najbolj oster boj stranki razumljivo bijeta za finančni resor. Če bo ostal v rokah CDU, naj bi ga še naprej vodil Wolfgang Schäuble, če si ga bo uspela izboriti SPD, pa bi po pisanju dpa utegnil pripasti sedanjemu vodji socialdemokratov v bundestagu Franku-Walterju Steinmeierju. Oba omenjajo tudi kot morebitna prihodnja zunanja ministra. (sta)