EU obsoja pritisk Rusije na Ukrajino; sporazum še “na mizi”

Ponudba za podpis pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ki je najbolj ambiciozna ponudba sodelovanja doslej in tako brez primere v zgodovini odnosov EU s tretjimi državami, je “še vedno na mizi”, sta zapisala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Ta ponudba je najboljša podpora Ukrajini v njenem perečem gospodarskem položaju, pri izvajanju nujnih reform in posodobitvi države s ciljem zagotavljanja blaginje in stabilne prihodnosti za vse Ukrajince, sta ponovila dobro znano stališče EU.

“Zavedajoč se zunanjega pritiska, ki ga doživlja Ukrajina, meniva, da kratkoročni pomisleki ne bi smeli prevladati nad dolgoročnimi koristmi, ki bi jih prineslo to partnerstvo,” sta voditelja še izpostavila v izjavi. K temu sta dodala, da EU seveda ne bo silila Ukrajine, naj izbere med njo in katero koli drugo regionalno obliko sodelovanja.

Ob tem sta Van Rompuy in Barroso izrazila “odločno neodobravanje” stališč in dejanj Rusije. “Tesnejši odnos z EU ne gre na račun odnosov med vzhodnimi partnericami in njihovimi drugimi sosedami, kot je Rusija. Z vzhodnim partnerstvom smo lahko vsi zmagovalci,” sta voditelja zapisala v izjavi.

Po načrtu naj bi Ukrajina pridružitveni sporazum in sporazum o prosti trgovini podpisala na vrhu Vzhodnega partnerstva, torej partnerstva EU s šestimi vzhodnimi sosedami, bivšimi sovjetskimi republikami – Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo, Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo, ki bo v četrtek in petek v litovski prestolnici.

Vendar se je zapletalo, ker Kijev ni izpolnil pogojev za ta korak – najpomembnejši med njimi je bil, da zaprti bivši premierki in vodji opozicije omogoči zdravljenje v Nemčiji – ter zaradi pritiska Rusije, ki ne želi izgubiti vpliva v bivših sovjetskih republikah in želi, da se Ukrajina pridruži njeni carinski uniji.

Ukrajina je nato minuli teden zamrznila priprave na podpis sporazuma z EU, kar je sprožilo množične proteste na ukrajinskih ulicah. Ukrajinci so tako po besedah Van Rompuya in Barrosa “v minulih dneh znova pokazali, da se popolnoma zavedajo zgodovinske narave evropskega pridruževanja”.

EU je že v petek v odzivu na odločitev Ukrajine poudarila, da še naprej odločno verjame v trden odnos s to sosedo ter da je to odnos, ki se gradi že dolgo in se bo gradil še naprej. Na očitke o velikem porazu evropske diplomacije in udarcu za prihodnost vzhodnega partnerstva pa je odgovorila: “Ukrajina ni trofeja, za katero bi se potegovali.”

Potem ko je Ukrajina, kot kaže, obrnila hrbet uniji, sta ostali le še dve vzhodni sosedi – Moldavija in Gruzija, ki se zdita zainteresirani za sporazume z EU. Armenija se je pred časom odločila za carinsko unijo pod okriljem Rusije, v kateri sta za zdaj Kazahstan in Belorusija. Azerbajdžan tudi ne kaže zanimanja, Belorusija pa je zaradi diktature sploh poseben primer.

V Bruslju na te očitke odgovarjajo, da Vzhodno partnerstvo živi še naprej ter da se od vrha še vedno pričakujejo rezultati – parafiranje pridružitvenih sporazumov z Moldavijo in Gruzijo. “Verjamemo, da prinaša Vzhodno partnerstvo veliko veliko koristi tem šestim državam in v tem duhu bomo nadaljevali sodelovanje z njimi,” poudarjajo v Evropski komisiji. (sta)