Zadnji dan oktobra je svetovni dan varčevanja. Slovenci denar dajejo predvsem na bančne račune.

Slovenci najpogosteje varčujemo s pologi denarja na bančne račune. Po podatkih Banke Slovenije so imele slovenske banke konec letošnjega avgusta za dobrih 14,5 milijarde evrov vlog gospodinjstev, kar je 2,2 odstotka manj kot pred letom dni. Od tega je bilo okoli 43,5 odstotka vlog vpoglednih.

Vloge pri bankah predstavljajo dve petini vsega finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev. Z 21-odstotnim deležem sledijo naložbe v lastniški kapital.

S tem je struktura varčevanja Slovencev porazdeljena nekoliko drugače kot v drugih državah z evrom, kjer je vlog pri bankah le za eno tretjino, sledijo pa življenjska in pokojninska varčevanja s 30-odstotnim deležem v celotnih prihrankih.

Stopnja varčevanja gospodinjstev se sicer v Sloveniji že od leta 2007 znižuje, izjema je bilo le leto 2009. Lani se je krčenje umirilo, saj je stopnja varčevanja upadla le za 0,1 odstotne točke in je znašala 11,9 odstotka. Slovenska gospodinjstva so torej v letu 2012 privarčevala 11,9 odstotka razpoložljivega dohodka.

Čeprav se stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji znižuje, pa Slovenci veljamo za varčen narod. Kot navajajo na državnem statističnem uradu, je stopnja varčevanja v Sloveniji višja od povprečja držav članic EU.

Na stopnjo varčevanja sicer v veliki meri vpliva sezona. Običajno je visoka v prvih treh mesecih leta, potem pa se do konca leta večinoma zmanjšuje.

Varčevanje je priporočljivo, tudi če nam na mesec še uspe privarčevati le nekaj evrov, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Prihranki so dosegljivi prav za vsakega, in sicer z varčnostjo pri rednih izdatkih (npr. pri potrošnji energije), s premišljenimi nakupi in seveda z informirano primerjavo in izbiro najugodnejšega ponudnika, dodajajo.

Vendar ugotavljajo, da na trgu, kjer morajo varčevalci poiskati primerno rešitev za varčevanje, pod krinko resnega in profesionalnega svetovanja mrgoli neprimernih produktov ter slabo izobraženih in/ali le na lastni dobiček ciljajočih prodajalcev. To pa predstavlja visoko tveganje izgube ali pa donosov, ki ne bodo pokrili niti inflacije.

Tistim, ki varčujejo manjše zneske ali pa le za nekaj let, v ZPS svetujejo najmanj tvegano obliko varčevanja, to je preprosto varčevanje z vnaprej določeno obrestno mero. A tudi glede klasičnih bančnih varčevanj menijo, da bo za dolgoročno rešitev problema in miren spanec bančnih varčevalcev treba izpeljati sanacijo našega bančnega sistema in spet vzpostaviti pogoje za gospodarsko rast.

O bolj tveganih oblikah varčevanja pa lahko razmislijo tisti, ki so že poskrbeli za svoje trenutne potrebe in privarčevanega denarja dlje časa ne bodo potrebovali za druge namene. A biti morajo nezaupljivi do obljub prodajalcev o možnosti visokih donosov raznih strukturiranih produktov ali zavarovanj. Bolj zapleten je finančni produkt, večja je verjetnost, da nam prodajalec želi prikriti dejanska tveganja in stroške, opozarjajo v zvezi potrošnikov.

Gospodinjstva v Sloveniji večinoma investirajo v stanovanjsko gradnjo. Med letoma 2002 in 2008 je stopnja investiranja stalno naraščala, leta 2009 pa se je izrazito znižala, kar se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Lani so slovenska gospodinjstva investirala 6,2 odstotka razpoložljivega dohodka.

Po podatkih statističnega urada je bila stopnja investiranja gospodinjstev v Sloveniji ves ta čas z izjemo leta 2008 nižja od povprečja v članicah EU. (sta)