Rešitve ameriških proračunskih zapletov za zdaj še ni na vidiku
Ameriški demokrati s predsednikom Barackom Obamo na čelu še naprej zavračajo “izsiljevanje” republikancev, ti pa vztrajajo, naj se Obama pogaja o potrditvi začasnega proračuna in dvigu meje javnega dolga, ker se brez koncesij to ne bo zgodilo. ZDA je začela svariti že tudi največja upnica Kitajska.
Obamov gospodarski svetovalec Gene Sperling je danes zjutraj dovolil, da bi lahko mejo javnega dolga povišali le začasno, morda za nekaj tednov. Bela hiša bi to sprejela, čeprav je jasno, da s tem ne bi nič rešili, ampak le za kratek čas odložili nevarnost bankrota zvezne vlade. Vendar pa je tudi Sperling ponovil, da Obama ne bo “plačal odkupnine za izsiljevanje”, ker bi s tem postavil nevaren presedan za naprej. Izsiljevanje bi potem postalo sprejemljiv način za vodenje države, tega pa si Obama ne bo dovolil.
Kot kaže, tudi za ceno gospodarske katastrofe. Finančno ministrstvo ZDA je pretekli teden dramatično opozorilo, da se bodo zamrznili kreditni trgi, vrednost dolarja bo zgrmela v prepad, obresti pa poletele v nebo in svet se bo soočil s ponovitvijo leta 2008, če kongres ne poviša sedanje meje javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. Finančni minister Jack Lew je v nedeljo dejal, da bodo imeli 17. oktobra na ministrstvu v rokah 30 milijard dolarjev gotovine, povprečno pa jih na dan potrebujejo okrog 60 milijard.
ZDA se bodo potem morale odločiti, za kaj porabiti ta “drobiž” in upnike to že skrbi. Kitajska, ki ima v rokah za 1277 milijard dolarjev obveznic finančnega ministrstva, je Washington pozvala k razumu. Lew je dejal, da se kongres igra z ognjem. Analitik pri bonitetni agenciji Moody’s Mark Zandi pa pravi, da bodo posledice čutili tudi prihodnji rodovi. Imetniki ameriškega dolga bodo zahtevali višje obresti in ZDA se bodo znašle tam, kjer so že nekaj let številne evropske države, ki trepetajo pred višjimi obrestmi na javni dolg.
Po trditvah demokratov je rešitev v rokah predsednika predstavniškega doma republikanca Johna Boehnerja, ki mora le razpisati glasovanje o “čistem” proračunskem zakonu ter zakonu za dvig meje javnega dolga. Za to bodo glasovali skoraj vsi demokrati in zadostno število zmernih republikancev v predstavniškem domu. V senatu imajo večino demokrati in ne bo problema. Vendar pa je Boehner v nedeljo za televizijo ABC povedal, da glasovanja o “čistih” predlogih ne bo, ker nima glasov za njihovo potrditev.
Iz urada vodje senatne večine Harryja Reida so sporočili, da Boehner spet govori stvari, ki so v nasprotju z dejstvi. Tudi newyorški demokratski senator Chuck Schummer je Boehnerja izzval k stavi, naj da predloga na glasovanje in bosta zagotovo sprejeta. Tiskovni predstavnik Boehnerja pa je sporočil, naj demokrati pospravijo svoje lažno ogorčenje in se začnejo pogajati. Republikanci želijo v zameno za proračun in povišanje meje dolga dobiti kakšno koncesijo na strani proračunske porabe. Potem ko so spoznali, da se Obama ne bo pogajal okrog odvzema denarja zdravstveni reformi, novih zahtev še niso natančno opredelili.
Skoraj milijon zveznih uslužbencev, ki so morali zaradi zaprtja vlade prejšnji teden na prisilne neplačane dopuste, pa si je čez vikend malce oddahnilo. Predstavniški dom je soglasno potrdil predlog zakona o zagotovitvi plač za nazaj. Kmalu naj bi enako potrdil še senat.
Tako bodo v bistvu na koncu imeli plačani dopust. O morebitnem dodatku za pretrpljene duševne bolečine zaradi negotovosti pa ni govora. Javni delavci, ki imajo v ZDA morda malce nižje plače, sedaj doživljajo to, na kar morajo biti kolegi v zasebnem sektorju nenehno pripravljeni. Življenje v negotovosti, ali bo služba jutri še zmeraj na voljo.
Dopust pa se je skrajšal za okrog 350.000 civilnih uslužbencev ministrstva za obrambo. Obrambni minister Chuck Hagel je na podlagi pravne interpretacije določenih zakonov ugotovil, da mu vseh ljudi ni potrebno pošiljati na prisilni dopust in jih bo poklical nazaj. Veselje bo sicer le kratkotrajno, če se politikom do 17. oktobra ne bo uspelo dogovoriti o zvišanju meje javnega dolga. (sta)