Gospodarska napoved za 2014 zaradi Umarja slabša

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, se je v zadnjih treh mesecih od objave poletne napovedi spremenilo kar nekaj stvari, ki so jih upoštevali v novi napovedi.

Kot pozitivno okoliščino je izpostavil nekoliko boljše razmere v mednarodnem okolju, saj lahko prvič po daljšem času pričakujemo, da bodo impulzi iz trgovinskih partneric za Slovenijo pozitivni. Za območje evra v jesenski napovedi za letos pričakujejo nekoliko šibkejši padec gospodarske aktivnosti, prihodnje leto pa rast.

“Za dogajanje v slovenskem gospodarstvu je poleg tega spodbudno tudi to, da so se v zadnjem času razmere na finančnih trgih vsaj za večino držav evrskega območja nekoliko umirile in da države nekoliko lažje dostopajo do sredstev, potrebnih za refinanciranje njihovega dolga in proračunskih primanjkljajev,” je dejal Vasle.

Negativno na gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) še naprej vplivata sanacija bančnega sistema in fiskalna konsolidacija. Pri urejanju razmer v finančnem in bančnem sistemu je prišlo do zamika, kreditna aktivnost pa se bo po napovedih Umarja letos skrčila za približno deset odstotkov. Za prihodnje leto pričakujejo, da bodo ta gibanja še vedno negativna, a v manjši meri, proti koncu leta pa naj bi se krčenje predvidoma ustavilo, je povedal Vasle.

Spomnil je, da so na Umarju ves čas zagovarjali stališče, da je javnofinančna konsolidacija nujna, a hkrati opozarjali, da nobeni državi javnih financ ni uspelo konsolidirati tako, da bi že v istem letu beležila pozitivne učinke na gospodarsko aktivnost in trg dela.

“Tu gre za tehtanje med učinki, ki so na kratek rok negativni, na daljši rok pa postanejo pozitivni in omogočajo cenejše zadolževanje države na mednarodnih trgih in vzpostavljajo temelje za normalnejšo gospodarsko rast, kot smo ji priča v tem trenutku,” je pojasnil Vasle.

Izvoz bo še naprej pozitivno prispeval h gospodarski rasti. Letos naj bi se povečal za dva odstotka, prihodnje leto pa za tri odstotke, pri čemer je Vasle opozoril, da tudi izvozni del gospodarstva trpi zaradi nekaterih težav v domačem okolju, predvsem zaradi sanacije bančnega sistema in nedostopnosti do virov financiranja.

Domača potrošnja se še naprej krči – letos naj bi upadla za 4,1 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. Zasebna potrošnja, državna potrošnja in investicije v osnovna sredstva se bodo zmanjšale tako letos kot tudi prihodnje leto. Vasle je sicer poudaril, da se na področju gradbeništva kažejo nekateri pozitivni znaki, povečuje se npr. število gradbenih dovoljenj.

Zaposlenost se bo letos po napovedih Umarja zmanjšala za 2,3 odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. “Število delovno aktivnih se krči tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju,” je povedal Vasle. Potem ko je število registriranih brezposelnih lani v povprečju znašalo 110.200, naj bi se letos povzpelo na 120.600, prihodnje leto pa na 122.100.

Slovensko gospodarstvo se je lani po revidirani oceni skrčilo za 2,5 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP na letni ravni znižal za 1,7 odstotka, v prvem trimesečju pa za 4,8 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka.

V javnosti so se v zadnjih dneh znova okrepila ugibanja, ali bo morala Slovenija zaradi sanacije bančnega sistema zaprositi za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Finančni minister Uroš Čufer je v ponedeljek dejal, da trenutno še ni potrebe, da bi razmišljali o prošnji za mednarodno pomoč.

Na vprašanje, kakšne bi bile makroekonomske posledice prošnje Slovenije za pomoč za sanacijo bank iz ESM, je Vasle dejal, da je to težko oceniti. Posledice so odvisne od tega, za kakšen paket pomoči posamezna država zaprosi, izkušnje drugih držav v območju evra, ki so za pomoč že zaprosile, pa so precej različne. Pri nekaterih so bili paketi pomoči bolj rigorozni, pri drugih pa bolj mili, je pojasnil Vasle.

Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo padec BDP v višini od dveh do 2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo vse od skoraj enoodstotnega upada pa vse do 1,5-odstotne rasti. (sta)