Parlamentarna preiskava o ST: Rop Pavčku 80% Sistemske tehnike prodal za smešno nizko ceno

Ustanovitev preiskovalne komisije je zahtevalo 30 poslancev SDS, NSi ter nepovezani poslanec Ivan Vogrin, z njo pa želijo ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri prodaji Sistemske tehnike podjetju Viator&Vektor in pri nadaljnjih aktivnostih, ki so se zaključile s podpisom pisma o nameri za dobavo osemkolesnikov med ministrstvom za obrambo in Sistemsko tehniko 20. avgusta 2004.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je v razpravi poudarila, da je tedanji predsednik vlade Anton Rop 80-odstotni delež Sistemske tehnike prodal svojemu strankarskemu prijatelju Zdenku Pavčku “za smešno nizko ceno“. Nadaljevala je, da se je tradicija vlad pod vodstvom LDS prekinila z nastopom vlade Janeza Janše, kar da je bil “očitno totalen šok za omrežje, ki je do takrat vladalo na vseh področjih in še danes marsikje vlada”.

In kaj preostane povezanim v LDS drugega kot to, “da se vse pripravi za afero vseh afer”, se je vprašala Jerajeva, ki meni, da se je za orožarske posle preganjalo napačnega človeka. Prepričana je, da bo sodba v zadevi Patria padla.

To mnenje je delil tudi njen poslanski kolega Branko Grims, ki je poudaril, da nekateri želijo zamegliti zgodbo okoli prodaje Sistemske tehnike. Nekateri poslanci so namreč menili, da bi morali svojo energijo usmeriti drugam. Grims jih je vprašal, ali jih morda kaj bremeni, da tega ne bi odpirali.

Matjaž Zanoškar iz PS je odvrnil, da bi te zadeve morali obravnavati drugi za to pristojni organi, ne DZ. Ob tej preiskovalni komisije pa se po njegovem odpira “rana, ki je bila zelo boleča za Koroško”, saj so številni po tem, ko je Sistemska tehnika ostala brez posla, izgubili službo. “Če bi takrat bila politika modrejša, bi ostala delovna mesta, strokovnjaki ter tehnologija in bi Sistemska tehnika še naprej pomenila trden člen v obrambni industriji,” je povedal.

Zvonko Černač (SDS) je koalicijskim poslancem odgovoril, da so politiki “leve politične provenience” poskrbeli, da se je uničilo slovensko gospodarstvo. Po mnenju SDS je prav prodaja Sistemske tehnike očiten primer tajkunizacije.

Stališče poslanske skupine SDS je na seji v DZ predstavila poslanka Eva Irgl. Na tem mestu ga objavljamo v celoti.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je parlamentarna preiskava, ki jo danes ustanavljamo v javnem interesu. In zaradi tega zahteva tudi odgovore na vprašanja, ki jih bom izpostavila v nadaljevanju, nekateri med njimi pa so bili omenjeni tudi že v dodatni obrazložitvi predlagatelja zahteve.

20. avgusta leta 2004 je nekdanja Ropova vlada podpisala pismo o nameri za oklepnike 8×8 s podjetjem Sistemska Tehnika, katerega prvi človek je takrat bil Zdenko Pavček, vidni član LDS. Zato bo morala parlamentarna preiskava najprej ugotoviti ali je bil podpis pisma o nameri z dne, 20. avgusta 2004 za nakup oklepnikov 8×8 izveden skladno s predpisi in usmeritvami, ki jih je sprejel Državni zbor Republike Slovenije oziroma Vlada Republike Slovenije. preiskovalno komisijo bo moralo tudi zanimati ali je bil postopek pred podpisom pisma o nameri transparenten, predvsem pa kakšna je bila cena oklepnikov 8×8, ko se je pismo o nameri podpisalo. Spomnimo predvsem za vse tiste, ki morda ne poznajo detajlov te zgodbe in je niso tako natančno spremljali. Tedanja vlada, ki jo je vodil Anton Rop, je namreč pismo o nameri podpisala brez razpisa zaradi prijateljsko-političnih navez, tako kot tudi še v marsikaterem drugem poslu. Posel je bil sklenjen na podlagi resolucije o splošnem in dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske sprejete v Državnem zboru leta 2004. Vendar pa takratnih akterjev očitno prvenstveno ni vodila želja in skrb o razvoju Slovenske vojske, temveč bolj pohlep po zaslužkih, ki naj bi sledili iz tega sklenjenega posla. Sosledje dogodkov je namreč tisto, ki kaže, da naj bi bilo vsi posli skrbno načrtovani, predvsem pa naj bi bili skrbno načrtovani zaslužki in prav zaradi zneskov, ki so bili v igri, je ljudi iz kroga Sistemske Tehnike in LDS, potem ko se jim je začel posel izmikati in sicer s prihodom Janševe vlade na oblast po volitvah leta 2004, zajela velika panika. Danes lahko glede na vse kar se je še dogajalo v nadaljevanju, vidimo zakaj in tudi lahko vidimo, zakaj so se zgodili kasneje politični obračuni v zadevi Patria. Leta 2003 je takratni predsednik vlade Anton Rop svojemu prijatelju in političnemu podporniku Zdenku Pavčku za manj kot 2 milijona evrov prodal 80% delež Sistemske tehnike, ki so jo, kako zanimivo, pred tem sanirali davkoplačevalci s 4 milijoni evrov. Za Pozitivno Slovenijo verjetno to ni nič spornega, sploh glede na predstavitev, ki je bila prej podana.

V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se strinjamo s tem, da je potrebno ugotoviti, zakaj je tedanja vlada, ki jo je vodil mag. Anton Rop, prodala podjetje Sistemska Tehnika za izjemno nizko ceno in tako, da je kupcu, v tem primeru družbi Viator&Vektor s tem pravzaprav pripravila neke vrste podlago za pridobitev več sto milijonskega posla z osemkolesniki, in sicer netransparentno in mimo javnega razpisa. V Slovenski demokratski stranki se tudi strinjamo, da komisija mora ugotoviti, zakaj deleža v Sistemski Tehniki v zameno za pridobitev licence za osemkolesnike ni vlada prodala neposredno avstrijskemu podjetju Steyr in se s tem izognila posredništvu pri poslu. To bo res zanimivo preiskati in raziskati.

V Slovenski demokratski stranki menimo, da je klientelistično vodena prodaja 80% deleža Sistemske Tehnike Zdenku Pavčku po smešno nizki ceni bila prvovrstna manipulacija. Prvovrstna manipulacija davkoplačevalcev na eni strani in odlična priložnost za bogatenje na drugi strani. In to niso zgolj indici na katere se izjemno radi sklicujejo nekateri mediji, ampak žalostno dejstvo. Tako, kot je žalostno dejstvo, da bomo sedaj, ko je najbolj aktualno, da povem en aktualen primer, vsi iz lastnih žepov reševali tajkunske kredite Faktor Banke in Probanke.

Nekdanji predsednik vlade Anton Rop je Zdenku Pavčku želel omogočiti, da le ta pride do dobičkonosnih orožarskih poslov s katerimi se najverjetneje ne bi okoristil le on sam, ampak po vsej verjetnosti tudi tisti, ki so mu omogočili, da kupi podjetje Sistemska Tehnika krepko pod ceno. Posla z osemkolesniki torej ni začela Janševa vlada, kot se je želelo dolgo časa zavajati javnost, predvsem s strani takratnega poslanca Socialnih demokratov Milana M. Cvikla, ki je za svoje – to pa danes že lahko rečemo – umazano delo v aferi Patria dobil dobro plačano službo v institucijah Evropske unije, ampak je ta posel, še enkrat naj povem, brez javnega razpisa, netransparentno, že vnaprej določeno, zato ker je šlo za prijateljske, klientelistične povezave, izpeljala Vlada Antona Ropa.

Prelomni trenutek v zadevi z oklepniki je nastopil v trenutku, ko so volivke in volivci največ svojih glasov na volitvah leta 2004 namenili prav stranki SDS, ki je takrat prevzela vodenje države po dolgih letih kontinuiranega vladanja leve politične opcije. Vendar pa takrat nova Janševa vlada ni prevzela samo oblasti, temveč je takrat želela napraviti konec tudi nekaterim ustaljenim vzorcem in praksam, ki so se velikokrat spogledovale tudi s korupcijo in klientelizmom. Zlasti je bilo to, da želi Janševa vlada prekiniti s takšnim vzorcem političnega delovanja, vidno prav pri poslu z oklepniki. Prva vlada, ki jo je vodil Janez Janša, je za razliko od Ropove Vlade zahtevala transparentno izpeljan postopek izbire najboljšega in najugodnejšega ponudnika za izdelavo osemkolesnikov. Na podlagi dveh ponudb, ki sta ju pripravili podjetji Sistemska tehnika in Rotis, je bilo nato izbrano slednje. Komisija je namreč po kriterijih, ki jih je imela kot ugodnejšo ponudbo, prepoznala prav ponudbo podjetja Rotis. In prav ta odločitev, ki je bila izpeljana transparentno in povsem v skladu z zakonom, ne tako, kot smo bili vajeni do tedaj pod vlado Antona Ropa, je znotraj gospodarsko-kapitalskega lobija stranke LDS povzročila pravi pretres v svojih vrstah, pa tudi širše.

Vendar pa se je ob tem pokazalo še nekaj, kar je pokazalo, kako pri nas nekatere stvari funkcionirajo. Pokazalo se je, kaj se zgodi, ko takšnim ljudem zapreš pot do državnih poslov. Problem namreč nastane, če posle sklepaš domačijsko, izključno na podlagi politično prijateljskih povezav. Kar naenkrat, ko ti zaprejo dotok do denarja, se na trgu ta podjetja ne znajo več prodajati, ne obnašati – zato, ker so jim, če lahko tako rečem, zaprli dotok do državnega denarja. Spomnimo se samo podjetja Mirage, ki je s pomočjo zvez v LDS, kasneje v Zares – za vsem tem seveda stoji Gregor Golobič, že dolgo vse te zgodbe poznamo -, pridobilo posel za tiskanje zaporednih številk oziroma personalizacije nalepk za tehnični pregled, kar je temu podjetju prinašalo izjemne dobičke. Vendar pa je podjetje Mirage dobesedno izpuhtelo s slovenskega trga, ko je prva vlada, ki jo je vodil Janez Janša, z zakonsko spremembo odpravila nepotrebne nalepke za tehnični pregled, ki so dodatno bremenile državljanke in državljane. Te nalepke so bile brez pomena, na drugi strani pa je bil ogromen zaslužek lastnikov – vse po politični liniji. Danes pa, zanimivo, to isto podjetje Mirage zaradi izgubljenega dobička od države zahteva 8 milijonov evrov in še dodatnih skoraj 4 milijone evrov zaradi prekinitve izdelave potnih listov. Tako pri nas funkcionira poštena in pravična država.

Maja 2007 je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki je imela za nalogo raziskati domnevne nepravilnosti posla med Patrio in njenim posrednikom v Sloveniji Rotisom ter Ministrstvom za obrambo. Njen vodja, že prej omenjeni takratni poslanec Socialnih demokratov, nato pa tudi generalni sekretar v Pahorjevi vladi, gospod Milan M. Cvikl, je javnost skupaj z ostalimi pozicijskimi poslanci želel prepričati, da je vlada Janeza Janše z izborom finskega podjetja Patria državo oškodovala za 50 milijonov evrov. To mantro smo poslušali, ne vem koliko časa v temu letu.

In to samo zato, ker na razpisu ni bil izbran njihov favorit, kot že rečeno, tesen sopotnik politične levice, takrat vladajoče LDS, gospod Zdenko Pavček. Zagotovo ostaja odprto vprašanje, kdo vse okoli takratne LDS bi se lahko koristil preko tega več sto milijonov evrov vrednega orožarskega posla, in mislim, da je v interesu vseh državljank in državljanov, da se to dejansko tudi pove enkrat na glas, da se dejansko razišče in da ljudje za to tudi odgovarjajo. Da resnično odgovarjajo ne pa da imajo dobro plačane službe nekje samo zato, ker so opravili neke stvari na način, ki diskreditirajo političnega tekmeca.

Zato je potrebno ugotoviti tudi, ali je mednarodni razpis za nabavo osemkolesnikov, ki ga je objavilo Ministrstvo za obrambo v času vlade, ki jo je vodil Janez Janša preprečil namene Zdenku Pavčku po pridobitvi več sto milijonskega posla brez javnega razpisa, ker je bila ponudba Patrie oziroma Rotisa približno petdeset milijonov nižja od ponudbe sistemske tehnike in mu s tem preprečil dokončen lastniški prevzem Viator&Vektorja. To je potrebno preiskati in upam, da bo ta komisija tudi to storila.

Potrebno je tudi ugotoviti ali se je zaradi kasnejše odločitve vlade, ki jo je vodil Janez Janša, ko je za nabavo osemkolesnikov ministrstvo za obrambo objavilo mednarodni razpis na katerem ni bila izbrana ponudba sistemske tehnike pač pa konkurenčna ponudba finske Patrie, s tem pa se je podjetju Viator&Vektorju oziroma Zdenku Pavčku ni uresničil več milijonski posel, sprožila politična gonja proti sodelovanju s Patrio. Tudi to je potrebno ugotoviti in raziskati.

V zahtevani parlamentarni preiskavi je potrebno tudi ugotoviti, ali so osebe v pretežno interesni sferi LDS in SD od posla resnično pričakovale ali dobile tako politične kot tudi gospodarske koristi. Ugotoviti je potrebno, ali so bile v ozadju, da tako rečem Rop – Pavčkovega orožarskega posla dejansko močne strankarske povezave, kar v Slovenski demokratski stranki trdimo že ves čas in seveda je potrebno na podlagi potem ugotovitev povsem jasno terjati odgovornost vseh takratnih nosilcev javnih funkcij in nosilcev javnih pooblastil. Skrajni čas je že, da v tej državi za netransparentno in klientalistično izpeljane posle, tisti ki je za to odgovoren tudi končno odgovarja pa tudi za vse tiste prodaje državnega premoženja, ki niso bile izpeljane na transparenten način.

Kot je že kolega Černač uvodoma kot predlagatelj pojasnil, želim tudi sama dodati, da prodaje državnega premoženja so se v času prav vlade LDS dogajale ne transparentno, velikokrat se ni zasledoval cilj, ki bi bil v korist vseh državljank in državljanov ampak je bil cilj nek drugi, prvenstveno zaslužek nekoga. Prevladovali so strankarski interesi, iz tega obdobja lastninjenja pa izhajajo tudi tajkunski prevzemi in danes smo kjer smo.

V času LDS vlad so se tudi nakupi vojaške opreme dogajali na netransparenten način, z zaupnimi naročili, velikokrat brez ustrezne preverbe cene, s številnimi podražitvami in tako naprej. Tudi za to je potrebno določene stvari za nazaj raziskati v okviru te preiskovalne komisije.

Mi smo enkrat že imeli v tem Državnemu zboru preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v pripravi in izvedbi nakupa lahkih oklepnih vozil 6X6, potem v zvezi z vladnim letalom, s havbicami 155, z letalom Pilatus, z obnovo tankov T55S. Vsi ti so bili financirani v okviru temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 do 2007.

Ampak tisto, kar je najbolj pomembno,je to, da je preiskovalna komisija takrat ugotovila, da večina projektov v okviru izvajanja temeljnih razvojnih programov ni bila izvedena dovolj transparentno. Niti en sam projekt. Tudi v nobenem primeru ni bil objavljen razpis za nabavo opreme niti v enem samem primeru. Tudi se niso ustrezno preverjale cene in kakovosti, da ne govorim o tem, da so bili v posameznih primerih nakupi izvedeni preko posrednikov, da je komisija preiskovalna takrat ugotovila tudi to, kar pa se mi zdi bistveno, politično odgovornost nekaterih nosilcev javnih funkcij pri izvedbi posameznih projektov, vendar ti niso nikoli za to odgovarjali, niso odstopili svojih funkcij, tudi niso bili zamenjani, nikoli tudi organi pregona niso opravili na tem področju svojega dela, kar je najmanj kar bi lahko pričakovali, brez kakršnihkoli posledic danes ti odgovorni kot sem že prej rekla sedijo na dobro plačanih položajih v Evropi najverjetneje za nagrado, ker so svoje posle tako dobro opravili.

V Slovenski demokratski stranki se strinjamo, da je potrebno v okviru parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi, ali pa že skrajšano nosi ime parlamentarna preiskava Krpan, torej ugotoviti ali je šlo za politično dogovorjen negospodaren posel, ugotoviti moramo ali je dejansko šlo za korupcijo in klientelizem, v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da je temu bilo tako, da ni bil pri tem poslu namen zaščita interesov države ter doseganje nižje cene pri nakupu osemkolesnikov, pač pa je bil prvenstveni in edini cilj zagotovitev več sto milijonov evrov vrednega posla in to brez razpisa, brez preverjanja cene in brez predhodnega preverjanja konkurenčnih ponudb in izdelkov. Zato se nam v Slovenski demokratski stranki zdi edino pravilno, da se preiskava o korupcijski aferi orožarskega posla Rop-Pavček izvede. Nedvomno so to tudi pričakovanja javnosti. Verjamemo, da bodo ugotovitve komisije razgalile posel, ki je bil v naprej klientelistično dogovorjen in je imel izjemno negativne posledice za slovensko državo. Ob enem pa je tudi eden od najbolj pogubnih vzorcev tajkunizacije v Sloveniji.

In tukaj, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ne gre za nobeno politično obračunavanje kot je bilo rečeno s strani predstavnice Socialnih demokratov v uvodnem stališču, ampak zato, da se dejansko razjasni ta posel, predvsem pa, da odgovorni za takšne sporne posle tudi odgovarjajo in da organi pregona končno opravijo svoje delo. Hvala. (sta/ured)

Eva Irgl: V Slovenski demokratski stranki menimo, da je klientelistično vodena prodaja 80% deleža Sistemske Tehnike Zdenku Pavčku po smešno nizki ceni bila prvovrstna manipulacija. Prvovrstna manipulacija davkoplačevalcev na eni strani in odlična priložnost za bogatenje na drugi strani.