Na lestvici ekonomske svobode Slovenija letos pet mest nižje

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo objavlja društvo Svetilnik v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, letos med 152. državami zasedla 97. mesto. To je pet mest slabše kot lani. Najbolje so se odrezali Hongkong, Singapur in Nova Zelandija, med državami EU pa Finska, Velika Britanija in Danska.

Največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen državni aparat, davčni primež, nefleksibilnost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država, so danes sporočili iz nevladne organizacije Svetilnik.

Slovenija si je prislužila oceno 6,59 in se uvrstila med države, kot so Tajska, Kolumbija, Haiti in Maroko, medtem ko so na repu lestvice Venezuela, Burma, Republika Kongo, Zimbabve in Čad. Država je od držav EU ocenjena najslabše; prehitela jo je Grčija, ki se je uvrstila na 85. mesto. Med državami nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija boljša le od Srbije na 104. mestu.

Na vrh lestvice sta se za Hongkongom z oceno 8,97 od 10 možnih točk ter Singapurjem in Novo Zelandijo uvrstila Švica in Združeni arabski emirati. Med državami z območja nekdanje Jugoslavije so se najbolje na lestvici uvrstile Črna gora (49. mesto), Makedonija (71. mesto) in Hrvaška (75. mesto).

Slovenija se je v posameznih kategorijah odrezala različno. V kategoriji obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki je dosegla 124. mesto, v pravnem sistemu in lastninskih pravicah 51. mesto, v trdnosti valute 75. mesto, v mednarodni trgovini 60. mesto, v predpisih oz. regulativa pa 111. mesto.

“Gospodarska rast in blaginja sta za veliko večino Slovencem le še sanje, medtem ko se dnevno soočajo z bitko za preživetje,” je ocenila predsednica Svetilnika Tanja Štumberger Porčnik in dodala: “Namesto da bi se se državna potrošnja krčila in zmanjševala obdavčitev dela, vlada razmišlja, kako uvesti nove ali povišati obstoječe davke.”

Lestvico ekonomske svobode, katerih ocene vključujejo 42 kazalnikov, se pripravlja od leta 1996 in je nastala na pobudo Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.(sta)