V Grčiji protesti ob novih posegih v javni sektor, privatizacija še naprej obotavljiva
Grško prestolnico je danes zaradi novih posegov v javni sektor znova preplavilo na stotine protestnikov. Privatizacija medtem še naprej teče zelo počasi, a se je ne bo preneslo na zunanje strokovnjake v Luksemburgu. Dobra novica pa je, da je ameriški tobačni proizvajalec Philip Morris napovedal širitev dejavnosti v tej ranljivi evrski državi.
Grška vlada je v ponedeljek končala oblikovanje sheme prezaposlitev, ki bo samo do konca septembra vplivala na 12.500 javnih uslužbencev. Skladno s shemo bodo morali zaposleni sprejeti nova delovna mesta ali osem mesecev oddelati na starih delovnih mestih z nižjimi plačami, pri čemer bodo tvegali, da ostanejo brez dela.
Grčija se je v zameno za naslednjo tranšo mednarodnega posojila zavezala, da bo do konca septembra prezaposlila 12.500 javnih uslužbencev, do konca leta pa še dodatnih 12.500 javnih uslužbencev. Hkrati je obljubila, da bo do konca decembra s ciljem znižati javno porabo v javnem sektorju ukinila 4000 delovnih mest.
Danes je medtem ministrstvo za izobraževanje izdalo seznam skoraj 3500 imen srednješolskih učiteljev, ki jih bodo premestili bodisi v osnovne šole bodisi na administrativna delovna mesta.
Danes je zato Atene preplavilo 1500 javnih uslužbencev, je pojasnila grška policija. “Nobenih odpuščanj, nobenih prezaposlitev,” so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočali protestniki. Prepričani so, da so prezaposlitve, ki zadevajo srednje šolstvo, za to stopnjo izobrazbe “velik udarec”.
Postopek privatizacije, ki je prav tako eden od pogojev za pomoč, medtem še naprej teče zelo počasi. A v Bruslju so danes zanikali, da bi se ga lahko pospešilo tako, da bi se grško državno premoženje preneslo na holding s sedežem v Luksemburgu.
To je bil namreč eden od predlogov predstavnikov stalnega mehanizma za reševanje evra (ESM), ki menijo, da bi privatizacijo najbolje izpeljali zunanji eksperti brez vpletanja grške vlade. Kot je zapisal britanski finančni časnik Financial Times (FT), bi Atenam v tem primeru ostala le nadzor nad nepremičninami in pravica do odločitve, kdaj nekaj prodati.
Tiskovni predstavnik komisarja za gospodarske in denarne zadeve Simon O’Connor je danes opozoril, da tovrstnih idej ni podprla ne Evropska komisija ne evroskupina. “Program je in absolutno mora ostati v rokah grške vlade,” je menil.
Pojasnil je še, da bo učinkovitost postopka privatizacije predmet pogovora mednarodnih posojilodajalcev in grških oblasti. Trojka se bo v grški prestolnici znova mudila prihodnji mesec.
V Atenah medtem kritike, da se privatizacija ne premakne nikamor, zavračajo. Kot je poudaril predstavnik tamkajšnjega finančnega ministrstva, je problem v tem, da ne dobijo nobenih resnih ponudb oz. da ni nobenih resnih kupcev. Grčija je trenutno med drugim v postopkih prodaje dveh največjih pristanišč.
Bolj obetavna je napoved ameriškega tobačnega proizvajalca Philip Morris, da bo razširil svoje dejavnosti v Grčiji. V tej ranljivi evrski državi namerava vzpostaviti distribucijski center za vso Evropo.
Družba je že konec februarja za prihodnja tri leta napovedala nakup polovice grške proizvodnje tobaka. Grški premier Antonis Samaras je to investicijo označil za “pomembno in simbolično”.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Grčija naj bi prihodnje leto potrebovala še za okoli 10 milijard evrov pomoči, a ne namerava pristati na nove varčevalne ukrepe. (sta)
