Svet obsoja nasilje v Egiptu; več kot 500 smrtnih žrtev!

V sredinem nasilnem posredovanju egiptovskih varnostih sil proti protestnikom, ki so mesec in pol zasedali dva trga v Kairu, in nasilju, ki se je zatem razširilo po državi, je bilo po zadnjih podatkih egiptovskega zdravstvenega ministrstva ubitih 525 ljudi, 3717 pa jih je bilo ranjenih.

Število se sicer še spreminja in bi lahko še naraslo. Muslimanska bratovščina je trdila, da je umrlo 2200 ljudi, 10.000 naj bi bilo ranjenih.

Egiptovske oblasti so po nasilju v sredo za mesec dni razglasile izredne razmere. Potem ko so v polovici provinc, tudi v Kairu in Aleksandriji, uvedle še policijsko uro, je noč minila relativno mirno.

Egiptovski začasni premier Hazem al Beblavi je sicer v sredo zvečer pohvalil policijo za njeno “samozadržanost”. Zatrdil je, da oblasti ostajajo zavezane časovnemu načrtu, ki predvideva izvedbo volitev leta 2014, ter izgradnji “demokratične, civilne države”. Vztrajal je, da druge možnosti kot ukrepanje proti protestnikom niso imeli.

Iz tujine pa se vrstijo obsodbe nasilja in pozivi k dialogu. Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da so ZDA protestno odpovedale skupne vojaške vaje z Egiptom, ki tradicionalno potekajo vsaki dve leti od leta 1981. Medtem pa Obama ni nakazal, da bi bila pod vprašajem 1,3 milijarde dolarjev vredna vojaška pomoč, ki jo Egiptu vsako leto namenijo ZDA.

Francija, Nemčija, Velika Britanija, Španija in Italija so medtem na zagovor pozvale egiptovske veleposlanike. Francoski predsednik Francois Hollande je ob tem najostreje obsodil krvavo nasilje in zahteval takojšnje končanje represije. “Nikakor ne sme nastati spirala stopnjevanja nasilja,” pa je poudaril nemški zunanji minister Guido Westerwelle.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je v sredo zvečer v izjavi egiptovske varnostne sile pozivala “k največji vzdržanosti”, prehodno vlado pa “k odpravi izrednih razmer, kakor hitro bo mogoče”. Ob tem je sicer dodala, da so obsojanja vredna tudi dejanja druge strani – napadi na cerkve in urade, ki so se dogajali po vsem Egiptu.

K “največji zadržanosti” je vse strani v Egiptu pozvala Kitajska, Danska pa je ustavila vso razvojno pomoč Egiptu.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je medtem zaradi “hudega pokola” nad Egipčani pozval k sklicu nujnega zasedanja Varnostnega sveta ZN, visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay pa se je zavzela za neodvisno preiskavo posredovanja egiptovskih varnostnih sil.

Žrtev v Egiptu se je spomnil tudi papež Frančišek, ki je sporočil, da zanje moli. Ob tem je pozval k “miru, dialogu in spravi”.

Nasprotno pa so v Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu izrazili podporo in razumevanje potezam egiptovskih oblasti. Bahrajn je na primer izrazil prepričanje, da so ukrepi za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti namenjeni zaščiti pravic Egipčanov.

Muslimanska bratovščina odstavljenega islamističnega predsednika Mohameda Mursija pa sporoča, da nasilje protestov ne bo zatrlo. K novim množičnim demonstracijam v Kairu so pozivali tudi v četrtek. Sicer pa so islamistični protestniki v četrtek napadli prostore guvernerja v Gizi v prestolnici Kairo in jih zažgali. V mestih Al Ariš na severu Sinaja in Aziut v osrednjem Egiptu so napadli policijske prostore ter pri tem ubili vsaj dva policista.

Egiptovsko notranje ministrstvo je zatem opozorilo, da bo policija na napade na vladne stavbe in varnostne sile odgovorila s pravimi naboji.

O novih smrtnih žrtvah poročajo tudi drugod po državi. V pristaniškem mestu Aleksandrija so v četrtek umrli štirje ljudje, potem ko so se prebivalci postavili na pot protestnemu pohodu Muslimanske bratovščine. Ranjenih je bilo 45 ljudi. Na Sinaju pa so borci po navedbah varnostnih sil izvedli napad na kontrolno točko, v katerem so bili ubiti štirje vojaki.

Protestniki so se podali tudi na ulice Aleksandrije ter več krajev v provinci Beni Suejf. Egiptovske oblasti pa so iz varnosti zaprle mejni prehod Rafa, ki državo povezuje z območjem Gaze.

Medtem ko je v Kairu in po nekaterih drugih mestih nasilje po vojaški odstavitvi Mursija divjalo že več tednov, je bilo priljubljenim turističnim destinacijam na obalah Rdečega morja doslej prizaneseno. Sedaj pa so poročali tudi o prvi smrtni žrtvi v katerem od znanih letoviških mest.

V noči na četrtek je namreč v Hurgadi v spopadu s policijo po navedbah varnostnih krogov umrl nek privrženec Muslimanske bratovščine. Po poročanju lokalnih medijev je šlo za prebivalca Hurgade, ki je umrl v medsebojnem obstreljevanju policije in privržencev bratovščine.

Nekatere države, med njimi Rusija in Finska, so turistom že odsvetovale vsa potovanja v Egipt. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve pa so pojasnili, da nimajo informacij o nemirih v Hurgadi ali v ostalih letoviščih ob Rdečem morju. Lokalne varnostne oblasti so po navedbah MZZ pojasnile, da je bil v Hurgadi ponoči v policijski akciji zoper tihotapce droge eden od teh ustreljen.

Prihodi turističnih skupin različnih agencij v egiptovska letovišča in njihovo bivanje tam tako trenutno potekajo po načrtih, so še pojasnili. MZZ je sicer že pred sredinim nasiljem slovenskim državljanom odsvetoval potovanja v posamezne dele Egipta, v letoviščih pa turistom svetujejo previdnost, spremljanje različnih virov informacij ter upoštevanje navodil lokalnih organov in organizatorjev potovanj.

Egiptovska tiskovna agencija Mena je sicer poročala še, da je preiskovalni sodnik Mursiju, ki ga vojska vse od strmoglavljenja 3. julija zadržuje na neznani lokaciji, podaljšal pridržanje za 30 dni. (sta)