Sirska opozicija: Mednarodno posredovanje v Siriji v nekaj dneh
Sirska opozicija pričakuje, da bodo zahodne države že v nekaj dneh začele vojaško posredovanje proti režimu predsednika Bašarja al Asada. S predstavniki opozicije se tuji uradniki celo že posvetujejo o tarčah, je član političnega odbora Sirske nacionalne koalicije Ahmad Ramadan razkril za francosko tiskovno agencijo AFP.
“Natančne časovnice še ni (…) a lahko govorimo o skorajšnji mednarodni intervenciji proti režimu. Gre za vprašanje dni in ne tednov,” je dejal Ramadan.
“Bilo je več sestankov med koalicijo, uporniško Svobodno sirsko vojsko in zavezniškimi državami, na katerih je razprava tekla o morebitnih tarčah,” je še pojasnil. Po navedbah Ramadana so se na seznamu med drugim znašla letališča, vojaška oporišča in skladišča orožja.
Tudi odposlanec Sirske nacionalne koalicije v Parizu Monzer Mahus je potrdil, da je bila koalicija obveščena o načrtovanem napadu svetovnih sil, s katerim bi “kaznovali” sirski režim. Podrobnosti sicer koalicija nima, saj je na svetovnih silah, da se o tem odločijo, je pojasnil za nemško tiskovno agencijo dpa.
Ameriška televizija NBC je medtem poročala, da bi ZDA lahko raketne napade na Sirijo sprožile že v četrtek. Ofenziva bo po navedbah visokega vladnega vira, ki ni želel biti imenovan, trajala več kot tri dni in bo omejena na točno določene cilje. Napad naj bi bil sicer bolj opozorilo Asadu kor pa poskus zdesetkati vojaške kapacitete režima, še navaja vir.
Zahodne države se sicer pri opcijah posredovanja v Siriji po pisanju medijev spogledujejo predvsem s tremi – raketnimi napadi, letalskimi napadi in pa vdorom tujih vojakov. Slednja možnost je sicer najmanj verjetna, vsak zaenkrat praktično nemogoča.
Če bi se države odločile za raketne napade, bi ti najverjetneje potekali s štirih ameriških rušilcev, ki se že nahajajo v vzhodnem Sredozemlju. Prav tako se omenja, da naj bi ZDA v regiji razpolagale še z dvema podmornicama. Kot možno izstrelišče se omenja tudi britanska podmornica tipa Trafalgar.
Pri morebitnih zračnih napadih se omenja uporaba dveh ameriških letalonosilk, USS Nimitz in USS Harry S Truman, a naj ZDA vsaj zaenkrat še ne bi spreminjale njunih položajev. Sicer pa bi lahko ameriška bojna letala poletela tudi iz kopenskih oporišč v Turčiji, na Cipru ali v kateri od drugih evropskih držav. Svojo vlogo bi lahko odigrale tudi francoske zračne sile.
Ameriški predsednik Barack Obama, na odločitev katerega trenutno vsi čakajo, se o posredovanju doslej še ni jasno izrazil. Sta pa ameriški državni sekretar John Kerry in obrambni minister Chuck Hagel danes in v ponedeljek že večkrat dala vedeti, da so ameriške sile pripravljene na začetek napadov na Sirijo, če se za to odloči Obama.
Tudi britanska vojska že pripravlja načrt za vojaško posredovanje v Siriji, britanski premier David Cameron pa je celo poslance predčasno poklical s poletnih počitnic na izredno sejo parlamenta o morebitni vojaški intervenciji v Siriji.
Francoski predsednik Francois Hollande je medtem danes dejal, da je Francija “pripravljena kaznovati” tiste, ki stojijo za domnevnim kemičnim napadom v Siriji. Dodal je še, da sirski konflikt ogroža svetovni mir.
ZDA in njihove zaveznice pa je pred vojaškim posredovanjem v Siriji danes znova posvarila Rusija. Namestnik premiera Dmitrij Rogozin je zahodnim državam očital, da se v islamskem svetu obnašajo kot “opica z granato”. Dodal je, da bi lahko imelo posredovanje v Siriji “katastrofalne posledice” za regijo, zato je pozval k “razsodnosti”.
Rusija ima kot stalna članica Varnostnega sveta ZN pravico do veta na njegove odločitve in s tem lahko prepreči, da bi mednarodna skupnost v Siriji posredovala z mandatom ZN. To sicer ZDA in njenih zaveznic najverjetneje ne bi ustavilo – kot jih tudi ni pri zračnih napadih Nata na tedanjo Jugoslavijo leta 1999 ter pri posredovanju v Iraku, ki se je začelo marca 2003.
Kot sporno velja tudi posredovanje v Libiji leta 2011. Ta napad je sicer temeljil na resoluciji VS ZN, a sta Kitajska in Rusija kasneje koalicijo, oblikovano pod okriljem zveze Nato, obtožili, da je mandat prestopila. (sta)
