Minilo bo pol stoletja od legendarnega govora “Imam sanje” Martina Luthra Kinga jr.

Že v soboto na National Mallu pred poslopjem kongresa v Washingtonu pričakujejo okoli 150.000 ljudi, ki bodo obudili čustven shod za državljanske pravice, na katerem je King pred pol stoletja izgovoril zgodovinske besede “Imam sanje” oziroma v angleščini “I have a Dream”.

Na dogodku med drugim pričakujejo Kingovega sina Martina Luthra Kinga III., znanega temnopoltega aktivista in pridigarja Ala Sharptona in pravosodnega ministra ZDA Erica Holderja. Prihaja tudi družina najstnika Trayvona Martina, ki ga je lani ustrelil floridski varnostnik George Zimmerman, nato pa je bil v odmevnem sojenju nedavno oproščeno.

Na dan obletnice v sredo bo s stopnic pred Lincolnovim spomenikom, s katerih je nekoč govoril King, sodržavljane nagovoril Barack Obama, prvi temnopolti ameriški predsednik. Na shod naj bi prišla tudi bivša predsednika Bill Clinton in Jimmy Carter. Obami kritiki sicer očitajo, da ni dovolj izkoristil svojega položaja, da bi popravil nekatere dolgoletne rasne krivice.

Po vsej državi v prihodnjih dneh pripravljajo še vrsto drugih proslav, na katerih se bodo Američane na različne načine spominjali poti, ki so jo z vidika reševanja rasnih vprašanj že opravili, in pa poti, ki je še pred njimi, piše francoska tiskovna agencija AFP.

“Vedno sem govoril, da smo v tej državi dosegli velik napredek, a slepo verjeti, da je naše delo končano, bi bilo neumno in naivno,” ocenjuje Al Sharpton, eden od soorganizatorjev sobotnega dogodka v ameriški prestolnici.

Na National Mallu, ki se razteza med ameriškim kongresom in Lincolnovim spomenikom, se je 28. avgusta 1963 zbrala ogromna množica kakih 250.000 temnopoltih in tudi ljudi drugih ras. Protestni shod je bil zadnja postaja t.i. pohoda na Washington za službe in svobodo. Še milijoni so ga spremljali po televiziji, med njimi tedanji predsednik ZDA John F. Kennedy.

Takrat 34-letni King je bil zadnji govorec tega dneva. Namesto da bi prebral govor, ki ga je sestavil vnaprej, se je prepustil zanosu in čustvom ter izrekel nepozabne besede: “Imam sanje, da se bo nekega dne ta narod dvignil in v polnosti živel pravi pomen svoje vere: ‘Te resnice imamo za samoumevne: da so vsi ljudje ustvarjeni kot enakopravni.'”

Kennedy je bil ubit že tri mesece kasneje, King je sledil 4. aprila 1968. Na balkonu motela v Memphisu, kamor je prišel izrazit podporo tamkajšnjim stavkajočim smetarjem, naj bi ga ustrelil James Earl Ray, ki pa je svoje priznanje umora pred svojo smrtjo leta 1999 umaknil. O Kingovi smrti – podobno kot tudi o Kennedyjevi – tako krožijo številne teorije zarote.

Še pred tem si je neumorni borec za pravice temnopoltih, ki pa je vedno zagovarjal le miroljuben boj, leta 1964 prislužil Nobelovo nagrado za mir. Beli Američani z juga so ga sovražili, nekateri tudi bali. Posebno pozornost mu je namenjal celo “večni” direktor ameriške zvezne policije FBI J. Edgar Hoover, saj ga je sumil protidržavnih oz. komunističnih dejavnosti.

V letih po “zasanjanem” govoru so ZDA začele postopoma odpravljati sramotno dediščino sužnjelastništva, ki se je po državljanski vojni v 19. stoletju prelevilo v načrtno zatiranje temnopolte manjšine na nekdanjem sužnjelastniškem jugu države.

Leta 1964 je bil tako sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je prepovedal glavne oblike rasne diskriminacije. Leto dni kasneje mu je sledil zakon o volilnih pravicah z namenom zagotoviti te pravice vsem temnopoltim ameriškim državljanom.

Prav ta zakon je bil letos znova v središču pozornosti v ZDA, saj je konservativna večina vrhovnega sodišča junija odpravila eno njegovih ključnih določil.

Gre za določilo, ki je zveznim državam z dolgo zgodovino rasne diskriminacije skoraj pol stoletja onemogočalo sprejemanje zakonov, s katerimi bi lahko ovirale volilno udeležbo manjšin, oziroma jim je nalagalo, da morajo za spremembe svoje volilne zakonodaje pridobiti dovoljenje pravosodnega ministrstva ZDA.

Čeprav ZDA danes ni mogoče primerjati z ZDA pred 50 leti, kar med drugim dokazuje tudi dvakratna izvolitev Obame v Belo hišo, pa temnopolti Američani, ki predstavljajo dobrih 14 odstotkov prebivalstva ZDA, sodeč po statistikah še vedno občutno zaostajajo za povprečjem.

Julija letos je stopnja brezposelnosti med njimi npr. znašala slabih 13 odstotkov in je bila tako skoraj dvakrat višja od povprečja v ZDA, piše AFP. Stopnja revščine med njimi je resda v minulih 50 letih padla z okoli 42 na 28 odstotkov, a nacionalno povprečje je le približno 15 odstotkov. Kot navaja The Economist, pa je za temnopoltega moškega v ZDA 3,6-krat bolj verjetno, da bo pristal v zaporu kot temnopolti moški leta 1993 v Južni Afriki pred odpravo apartheida. (sta)