Slovenski BDP lani le na 82 odstotkih povprečja EU

Eurostat je za lani izmeril še en kazalec blaginje, kazalec dejanske potrošnje na prebivalca. Slovenija je po tem indikatorju lani dosegla 79 odstotkov povprečja unije in je s tem še dlje od povprečja sedemindvajseterice.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj že nekaj časa stalno opozarja, da se Slovenija zaradi krize po več kot desetletju stalnega dohitevanja povprečja razvitosti EU v zadnjih letih od njega vse bolj oddaljuje.

Če je Slovenija leta 2008, torej pred izbruhom finančne in gospodarske krize in po nekaj letih močne gospodarske konjunkture, po kriteriju kupne moči dosegla 91 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v EU, je ta lani tako zdrsnil na 82 odstotkov povprečja EU.

Kriterij kupne moči oziroma paritete kupne moči se uporabljajo za prevedbo podatkov različnih držav v primerljive realne vrednosti, to je vrednosti, izražene v enotni valuti in na enotni ravni cen, ki posledično odražajo le razlike v obsegu.

BDP se pri teh primerjavah meri v standardih kupne moči. Slovenski BDP po kupni moči na prebivalca je tako lani znašal 21.000 standardov kupne moči, so pojasnili na slovenskem statističnem uradu.

Med članicami EU je povprečje povezave po tem kriteriju presegalo enajst članic EU, pod njim pa jih je bilo 16. Najvišji BDP na prebivalca po kriteriju kupne moči je imel tudi lani Luksemburg (271 odstotkov povprečja).

Sledile so Avstrija (131 odstotkov), kljub krizi Irska (129 odstotkov), Nizozemska in Švedska (128 odstotkov), Danska (125 odstotkov), Nemčija (121 odstotkov), Belgija (119 odstotkov), Finska (115 odstotkov), Velika Britanija (110 odstotkov) in Francija (110 odstotkov).

Povprečje območja evra je bilo pri 108 odstotkih povprečje celotne unije. Tik pod povprečjem povezave sta bila Italija (98 odstotkov) in Španija (97 odstotkov), pred Slovenijo pa sta še Ciper (91 odstotkov) in Malta (86 odstotkov).

Takoj za Slovenijo pa so se uvrstile Češka (79 odstotkov), Slovaška, Grčija in Portugalska (75 odstotkov).

Na dnu lestvice so Bolgarija (47 odstotkov), Romunija (49 odstotkov) in Latvija (62 odstotkov).

Za merjenje materialne blaginje gospodinjstev se uporablja kazalnik dejanska individualna potrošnja. Ta je najpomembnejši sestavni del BDP. Sestavljena je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko potrošijo. Vključuje blago in storitve, ki jih za potrošnjo posameznikov kupijo in plačajo gospodinjstva, država ali nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

V Sloveniji je dejanska individualna potrošnja na prebivalca lani znašala 79 odstotkov povprečja unije in je glede na lani upadla za dve odstotni točki. Od izbruha krize leta 20008 se je zmanjšala za tri odstotne točke.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca je lani za povprečjem EU zaostajala za 21 odstotnih točk, za povprečjem območja evra pa za 27 odstotnih točk. (sta)