Podpišite Memorandum: Slovenija – spet montirani procesi. Že več kot 1.500 podpisnikov!

Evropska komisija je v svojem zadnjem poročilu z dne 29. maja 2013 posebej opozorila, da je stanje v slovenskem pravosodju slabo. Slovenski vladi je naložila vrsto popravnih ukrepov.

Namesto popravnih ukrepov pa so stvari krenile iz slabega na slabše. Dne 5. junija 2013, samo teden dni po oceni Evropske komisije, je bil na prvi stopnji zaključen nov montiran sodni proces, s katerim se želi onemogočiti proevropsko opozicijo v Sloveniji. Nižje sodišče v Ljubljani je namreč na dve leti zapora obsodilo Janeza Janšo, predsednika slovenske vlade v letih 2004-2008 in 2012-2013, predsednika Evropskega sveta leta 2008, predsednika Slovenske demokratske stranke in trenutnega vodjo opozicije, nekdanjega disidenta in ustvarjalca samostojne slovenske države. Sodba še ni pravnomočna, povzročila pa je burne reakcije v slovenski javnosti ter doživela glasno kritiko akademske pravne stroke.

Zbor za republiko je tako pripravil memorandum z naslovom Slovenija – spet montirani procesi, ki ga je podpisalo že več kot 1.500 ljudi.

“Spoštovani,

dovolite, da vam v nadaljevanju na kratko predstavimo kontekstualno problematiko procesa, obtožbe in obsodbe prvostopenjskega sodišča v Ljubljani, ki je Janeza Janšo obsodilo kaznivega dejanja sprejemanja objube darila za nezakonito posredovanje.

Dejanje naj bi storil tako, da naj bi sprejel obljubo neznane nagrade, za svoj domnevni vpliv in posredovanje pri razpisu Ministrstva za obrambo Republike Slovenije za nakup vojaških oklepnih vozil. Dejanje naj bi storil neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen komunikacijski način preko drugih oseb. Nagrado naj bi ponudili posredniki finske firme Patria, ki se je potegovala za ta posel.

Obtožba je bila najprej medijsko lansirana tik pred parlamentarnimi volitvami septembra 2008. Tožilka je nato šele čez dve leti, 6. avgusta 2010, v pravno popolnoma pomanjkljivem obtožnem predlogu opisala dejanje, ki sploh ne more biti razlog za obtožbo, kaj šele za sodbo. V obtožnem predlogu tožilka ni navedla ne časa, ne kraja in ne načina storitve očitanega dejanja. Prav tako sploh ni navedla, kakšna nagrada naj bi bila Janši obljubljena. Kasneje je odstopila in zamenjal jo je drug tožilec, ki nadaljuje njeno delo. Po enoletnem premoru od vložitve obtožnega predloga je bila prva sodna obravnava na nižjem sodišču v Ljubljani sklicana tik pred izrednimi parlamentarnimi volitvami avgusta 2011.

Tožilstvo dokazuje to nesmiselno obtožbo z elektronskimi sporočili, zaseženimi v Patriji. Iz teh sporočil izhaja, da je Patria preko avstrijskega posrednika sicer podkupila (“plačala storitve”) nekatere druge slovenske posrednike pri tem poslu, ki pa jih razen enega sploh niso  vključili v ta sodni proces.

V dokaznem postopku na več kot 50 obravnavah v dveh letih je bilo zaslišanih ogromno prič. Takratni minister za obrambo Karel Erjavec, sicer predsednik levo orientirane Stranke upokojencev, ki je tudi podpisal sklep o izbiri najboljšega ponudnika in pogodbo z najboljšim ponudnikom, to je finsko Patrio, je izrecno zagotovil, da obtoženi Janez Janša ni imel nič z razpisom in postopkom. Vse se je izvajalo v okviru strokovnih komisij ministrstva. Tudi vse druge priče, ki so bile zaslišane, so povedale, da na njih ni nihče vplival, da z Janezom Janšo niso bile v neposrednem ali posrednem stiku in da je postopek izbire potekal zakonito.

Tožilstvo ni v nobeni točki dokazalo, da je Janez Janša sprejel sicer neznano obljubo podkupnine. Še več. V dokaznem postopku se je izkazalo, da Janša ni bil v nikakršnem stiku z ljudmi, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi javnega naročila.  V sodnem postopku so Janezu Janši grobo kršili pravico do obrambe, saj se niti ni mogel braniti pred takšnimi nekonkretiziranimi obtožbami. Obtožbe so bile tako v celoti ovržene na podlagi prič, ki jih je predlagalo samo tožilstvo.

V postopku je tožilec ignoriral kar dva jasna judikata Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki izrecno govorita, da na podlagi takšnih očitkov ni dopustno v Sloveniji nikogar obsoditi, saj ne omogoča obrambe obtoženega. Znano je, da je bil Janez Janša kot disident zaradi kritičnega pisanja o komunističnem režimu na podobni skonstruirani podlagi aretiran, zaprt in pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem pred 25 leti obsojen na 18 mesecev zapora. Sodba je bila kasneje v celoti razveljavljena.

Poleg navedenih je še veliko primerov, ki dokazujejo, da je slovensko pravosodje politično pristransko in neučinkovito. Slovensko pravosodje po demokratizaciji ni nikoli doživelo demokratične tranzicije, se pravi temeljite reforme in kadrovske prenove. Številni sodniki in tožilci, ki so sodelovali s tajno politično policijo, so ostali na svojih mestih ali so celo napredovali. Še več, sedanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer sta v totalitarnem režimu dokazano kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožilka Branka Zobec-Hrastar, ki je sestavila obtožni predlog zoper Janeza Janšo, je žena agenta nekdanje tajne politične policije Zvonka Hrastarja, ki je leta 1988 osebno aretiral Janeza Janšo. Andrej Ferlinc, sedanji tožilec v sodnem procesu proti Janezu Janši, je bil po danes javnih evidencah  sodelavec tajne jugoslovanske vojaške varnostne službe. To so le nekateri od skrb zbujajočih znakov okuženosti slovenskega pravosodja s totalitarnim sindromom. Slovensko pravosodje po vseh raziskavah javnega mnenja uživa eno najnižjih zaupanj državljanov med vsemi državnimi institucijami. Občutek državljanov, da živijo v državi, kjer vladata pravo in enakost pred zakonom, je na najnižji ravni od prvih svobodnih volitev leta 1990.

Zato je na kratko opisani proces in posledično obsodba Janeza Janše vrhunec politizacije sodnega sistema v Sloveniji. Motiv je jasen, s sodnim konstruktom, še mnogo bolj bizarnim kot poteka v Ukrajini zoper Julijo Timošenko, želijo s političnega prizorišča odstraniti političnega tekmeca, dokazanega demokrata in prepričanega Evropejca – Janeza Janšo.

Obsodba opozicijskega voditelja je v ljudeh poleg ogorčenja vzbudila tudi strah, saj se upravičeno sprašujejo, kdo bo naslednji na vrsti. Prepričani smo, da je nereformirano pravosodje v Sloveniji postalo tudi evropski problem in da bi se morale pristojne institucije EU in Sveta Evrope aktivno vključiti v  podporo prizadevanjem za resnično prenovo slovenskega pravosodja.”

Nekateri izmed podpisnikov memoranduma:

mag.  Andrej Aplenc, publicist

Ivo Ban, gledališki in filmski igralec

Alfred Brežnik, častni konzul RS v Avstraliji

mag.  Bernard Brščič, ekonomist, predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika

Radovan Cerjak, odvetnik

France Cukjati, zdravnik, predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra

Zvone Černač, pravnik, poslanec v Državnem zboru

Damjan Damjanovič, direktor Slovenske filharmonije

mag. Drago  Demšar, odvetnik

Jože Dežman, zgodovinar in publicist

Marcos Fink, operni pevec

prof. dr. Darko Friš, zgodovinar, Filozofska fakulteta v Mariboru

akad. prof. dr.Kajetan  Gantar,  klasični filolog, prevajalec

prof. ddr. Stanko Gerjolj, teolog, Teološka fakulteta v Ljubljani

prof.dr.  Edi Gobec, sociolog, KSU, ZDA

dr.  Gregor Gomišček, fizik, Medicinska fakulteta v Ljubljani

prof. dr. Sergej Gomišček, kemik

akad. Niko Grafenauer, pesnik, urednik

prof. dr.  Stane Granda, zgodovinar, ZRC SAZU

prof. ddr. Igor Grdina, zgodovinar, literarni zgodovinar, ZRC SAZU

doc. dr.  Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka

Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo

akad.prof. dr.  Matija Horvat, zdravnik

Jože Hribernik, odvetnik

Nina Ivanič, gledališka in filmska igralka

ddr.  Klemen Jaklič, pravnik, Univerza Harvard, ZDA

akad. Andrej Jemec, akademski slikar

Ivo Jevnikar, časnikar in publicist

dr.  Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu

prof.dr.  Janez Juhant, teolog in filozof, Teološka fakulteta v Ljubljani

dr.  Ivo Kerže, filozof

Miha Klun, pravnik, predsednik NS RTV Slovenija

prof.dr.  Dean Komel, filozof , Filozofska fakulteta v Ljubljani

akad.prof.dr.  Janko Kos, literarni zgodovinar in komparativist

Bojana Kos, zdravnica

akad.prof.  dr. Alojz  Kralj, profesor za biomedicinsko tehniko in robotiko

Zlata Kraševec, publicistka

Tomaž Kričej, ekonomist, Raiffaisen Bank

Mojca Kucler Dolinar, pravnica, načelnica UE Ljubljana

Tone  Kuntner, pesnik, gledališki in filmski igralec

prof.dr. Matej Lahovnik, ekonomist, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

izr.prof.dr. Matej Makarovič, sociolog, publicist, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici

Tino Mamić,  zgodovinar, novinar

prof. dr. Marica Marolt Gomišček, zdravnica

Bine Matoh, gledališki in filmski igralec

akad. prof. dr. Anton Mavretič, elektrotehnik, Univerza Boston, ZDA

Zofija Mazej Kukovič, poslanka v Evropskem parlamentu

dr.  Milko Mikola, zgodovinar

Jože Možina, zgodovinar, novinar

prof. dr. Drago Karl Ocvirk, teolog, Teološka fakulteta v Ljubljani

izr.prof.dr. Milan Orožen Adamič, geograf

akad. Boris Pahor, pisatelj

Miran Pavlin, član zlate slovenske nogometne reprezentance

dr.  Dušan Petrač, fizik, NASA, ZDA

France Pibernik, literarni zgodovinar

dr. Gregor Pivec, zdravnik, direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru

mag.  Renato Podbersič, zgodovinar

Borut Prah

Aleš Primc, vodja civilne iniciative za družino in pravice otrok

Igor Prodnik, direktor VIBA filma

Gorazd Pučnik, pedagog

Majda Pučnik Rudl, predsednica Komisije Vlade RS za popravo krivic

izr.prof.dr.  Andrej Rahten, zgodovinar, ZRC SAZU

doc.dr. Jože  Rant, fizik

akad. Alojz Rebula, pisatelj

izr.prof.dr.  Borut Rončevič, sociolog, direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto

prof. dr. Ivan Rozman,  elektrotehnik, informatik, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru

Darko Rudl

Mladen  Rudonja, član zlate slovenske nogometne reprezentance

prof. dr. Dimitrij Rupel, sociolog, politik, generalni konzul v Trstu

dr. Malina Schmidt Snoj, teatrologinja

doc. dr. Brane Senegačnik , klasični filolog, pesnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani

akad. Zorko Simčič, pisatelj

akad. prof. dr. Primož  Simoniti, klasični filolog, prevajalec

prof. dr. Vasko Simoniti, zgodovinar, Filozofska fakulteta v Ljubljani

prof. dr. Ljubo Sirc, ekonomist, Velika Britanija

Jože Snoj, pesnik, pisatelj

akad. prof. dr. Branko  Stanovnik, kemik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani

Justin  Stanovnik,  filolog, publicist

dr. Peter Starič, elektrotehnik, publicist

Jože Strgar, agronom, predsednik Iniciative Prebudimo Slovenijo

izr.prof.dr. Ivan Štuhec, teolog in filozof

dr. Mitja  Štular, elektrotehnik, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani

dr.  Janez Šumrada, zgodovinar, diplomat

dr. Alenka Šverc, teologinja, soustanoviteljica pobude »Šola po meri človeka«

David Tasič, novinar, založnik

Damjan Terpin, odvetnik, deželni tajnik politične stranke Slovenska skupnost- stranke zamejskih Slovencev v Italiji

izr. prof. dr. Matevž Tomšič, sociolog, publicist, Fakluteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici

akad. Drago Tršar, akademski kipar

prof.dr. Žiga Turk,  gradbeni informatik, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani

izr.prof.dr. Boštjan M. Turk, romanist, publicist, Filozofska fakulteta v Ljubljani

prof.dr.  Andrej Umek, gradbenik, publicist

dr.  Ivan  Urbančič, filozof, prevajalec

Janez Vajevec, gledališki in filmski igralec

dr. Andreja Valič Zver, zgodovinarka, direktorica Študijskega centra za narodno spravo

Vinko Vasle, novinar, publicist

Duša Vehovec,

Aleksander Zorn, literarni zgodovinar

prof.dr.  Jure Zupan, kemik in fizik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologojio v Ljubljani

dr. Milan Zver, politolog, poslanec v Evropskem parlamentu

Dejan Kaloh, univ. dipl. pravnik, publicist

Opomba: če želite podpisati memorandum, kliknite tukaj.