Alenka Bratušek zajedljivo: Če se izkaže, da gre za plagiat, ne bom prižigala sveč!?

Tanko je v poslanskem vprašanju Bratuškovi opozoril, da je v primeru ugotavljanja, ali je diploma nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja plagiat, postopek trajal en mesec, v primeru ugotavljanja plagiatorstva nekdanjega poslanca PS, danes nepovezanega poslanca Boruta Ambrožiča in državnega svetnika Bojana Kekca pa tri mesece. V primeru premierke pa bo besedah Tanka postopek traja že tri mesece in bo sodeč po informacijah iz medijev trajal še nekaj mesecev.

Bratuškova je poudarila, da so univerze pri vodenju postopkov preverjanja plagiatov samostojne, zato sama, še manj pa Tanko, ne moreta posegati v te postopke.

Sama bi si želela, da bi bil postopek preverjanja njene magistrske naloge končan čim prej. Znova je ponovila, da ima glede naloge čisto vest. Poudarila je še, da kakršna koli že bo odločitev fakultete “iz mojih ust ne boste slišali, da je šlo za politično zaroto, prav tako pred fakulteto ne bom prižigala sveč“. Sicer pa mora biti po besedah premierke toleranca do plagiatov ničelna.

Jasno je, da je Bratuškova prav neokusno zabavljala nad nedavnim prižiganjem sveč po številnih slovenskih krajih, ko je v montiranem političnem procesu bil na dve leti zapora obsojen Janez Janša. Se pravi, da se premierka norčuje nad vsemi tistimi, ki menijo, da je 5. junija umrla pravna država.

Bratuškova bi si, kot je dejala, tudi želela, da bi imeli v poslanski skupini SDS za vse enaka merila. Pri tem je spomnila, da je bil nekdanji poslanec SDS Branko Marinič obsojen za to, ker je na izpit poslal nekoga drugega, prav tako pa naj bi nekdanja poslanka SDS Alenka Koren Gomboc ponaredila spričevalo. Oba pa sta bila po besedah Bratuškove še nekaj časa poslanca tudi potem, ko so se nepravilnosti že ugotovile.

A to kar si želi Bratuškova je v tem trenutku nerelevantno, saj se najprej mora razčistiti stanje okoli njenega domnevnega plagiata. Pred dobrim mesecem dni smo jo tudi na Politikis.si spraševali, če bo s premierske funkcije odstopila: ko ji bodo šele odvzeli titulo magistrice znanosti (denimo, če se bo pritožila še na upravno sodišče), ali v tistem trenutu, ko bo, če bo, komisija ljubljanske univerze to dokazala? Njen odgovor je bil nadvse prozoren.

Na tem mestu objavljamo še sporočilo za javnost s strani SDM o problematiki plagiatorstva, ki pravijo: Izločimo plagiatorje in naredimo prostor za mlade!

“V SDM smo zato, da se preverijo kako so bili pridobljeni nazivi direktorjev, ministrov, poslancev, državnih sekretarjev in izločimo plagiatorje ter začnemo z ukrepom politike zaposlovanja »Naredimo prostor za mlade!«

V zadnjem letu je veliko slišati o tem, kako je slovensko gospodarstvo bolno, na tem mestu, je treba opozoriti, da imamo v Sloveniji še enega bolnika in to je t.i. akademski prostor. Naš izobraževalni sistem bi v enem segmentu moral izoblikovati znanstvenike, magistre, diplomante, doktorje naravoslovja, družboslovja ipd.  Slednji si nazive pridobijo z izdelavo lastnega avtorskega dela. Soočeni smo s problemom, da so v ta prostor vpeti ljudje brez vrednot, brez človeškega dostojanstva, brez spoštovanja znanosti naravoslovja in družboslovja – torej, plagiatorji!

Če iščemo odgovor na vprašanje, kaj pomeni večje število plagiatorjev pri izdelavi diplomskih del, strokovnih in znanstvenih magisterijev ter doktoratov za ugled slovenskega šolstva v svetu, se moramo strinjati, da kaj dobrega zagotovo ne. A na tem mestu nas veliko bolj skrbi kakšno sporočilo dajemo mladim; dijakom in študentom. Mladi v tako težki situaciji, ki smo je deležni zadnje čase težko najdemo pogum, voljo in upanje do raziskovanja čeprav je vedno več problemov, ki bi jih lahko izpostavili in preučili. Verjetno jim z imenovanjem in zaposlovanjem plagiatorjev na dobro plačane javne garniture ne dajemo veliko vzpodbud in dodatnega upanja.

Soočamo se s problemom, ko magisterij premierke po pregledu več kot očitno kaže vse znake plagiatorstva (dobesedno prepisani odstavki brez navedb avtorjev – po definiciji plagiat). In med tem ko se na fakulteti, sestavljajo odbori in se diskutira o tem ali je magistrska naloga premierke plagiat, se ne zgodi nič. Pravni red je v teh stvareh izjemno jasen in menimo, da so avtorji dovolj zaščiteni, vendar pa nimajo informacij o vsaki kršitvi, o vsaki kraji, ki se dnevno dogaja na fakultetah, ki plagiate več kot očitno dopuščajo. Na koncu, če bo komisija ugotovila, da naloga je plagiat, bodo morda premierki odvzeli naziv, mogoče bo morala konsenzualno še odstopiti. Ampak ali bo to odpravilo problem plagiatorstva? Ne! Ker se ljudem, ki so odgovorni za mentorstvo, pregled in nadzor nad samim delom ne bo zgodilo nič. In tu izvira prvotni problem.

Torej, v naši družbi so še zmeraj prisotni plagiatorji, sklepamo lahko, da jih je velika večina zaposlena in greje svoje stolčke, med tem ko mladi diplomanti, magistri grejejo pisalni stol v svoji otroški sobi. Zato je čas, da preverimo, kako so bili pridobljeni nazivi in smiselno bi bilo začeti pri direktorjih, ministrih, poslancih, državnih sekretarjih … Vglavnem od zgoraj navzdol. Torej, izločimo plagiatorje! To bi lahko bil tudi eden izmed ukrepov politike zaposlovanja, ki bi nosil na primer nosil naslov: Naredimo prostor za mlade!

Bodimo torej pošteni in dosledni, da bo naše delo dejansko veljalo, da ne bomo obremenjeni s testi plagiatorstva, predvsem pa da bomo znanja in izkušnje pridobljene skozi proces izobraževanja vnovčili in udejanjili v našem vsakodnevnem življenju in karieri.” (sta/ured)

Alenka Bratušek glede domnevnega plagiata svojega magisterija: “Glede naloge imam čisto vest. Kakršna koli že bo odločitev fakultete iz mojih ust ne boste slišali, da je šlo za politično zaroto, prav tako pred fakulteto ne bom prižigala sveč.”

Foto: arhiv Demokracije