150. obletnica legendarne bitke pri Gettysburgu, veliko praznovanje z imitacijo bitke
V mestece Gettysburg v ameriški zvezni državi Pensilvaniji se je zgrnilo več tisoč ljudi, ki se udeležujejo spominskih slovesnosti ob 150. obletnici bitke, ki je razbila mit o nepremagljivosti južnjaškega generala Roberta Leeja in prinesla preobrat v ameriški državljanski vojni.
Vojna se je sicer nadaljevala še skoraj dve leti po bitki pri Gettysburgu, vendar jug ni bil več sposoben sprožiti ofenzive proti severu, ki je imel na svoji strani več ljudi, več vojakov, več materiala in gospodarstvo, ki ni temeljilo le na izkoriščanju suženjskega dela na plantažah. Države severa so imele 22 milijonov prebivalcev, države juga deset milijonov, razmerje v vojakih pa je bilo dva milijona proti enemu.
Korenine državljanske vojne v ZDA segajo vse do osamosvojitve od britanske kolonialne oblasti leta 1776. Ustanovitelji danes najmogočnejše države na svetu niso uspeli do konca razrešiti odnosa med nacionalno zvezno oblastjo ter zveznimi državami. Nerešeno razmerje moči je prišlo potem najbolj izraza pri sporu okrog suženjstva.
Na severu ZDA in skrajnem zahodu so se krepila gibanja za konec sužnjelastništva, kar so južnjaške države razumele kot nedopusten poseg v njihovo suverenost. Zanje je sodu izbila dno izvolitev republikanca Abrahama Lincolna za predsednika ZDA leta 1860, čeprav je Lincoln sužnje potem osvobodil šele sredi vojne januarja 1863 in še to ob odporu nekaterih severnjaških politikov.
Prebivalstvo severa prav tako ni bilo pripravljeno umirati za temnopolte rojake in prihajalo je do nemirov, kot na primer od 13. do 16. julija 1863 v New Yorku, ko je bilo linčanih skoraj 100 temnopoltih Američanov. Newyorčani so bili siti vojne in so se uprli novačenju dva tedna po najbolj krvavi bitki, ki je zahtevala okrog 51.000 mrtvih in ranjenih.
Večina bojev je do bitke pri Gettysburgu potekala na severu Virginije, kjer sever kljub premoči v vojaštvu in opremi ni mogel premagati Leeja. Ta se je potem odločil, da je njegova Virginija dovolj trpela in sprožil ofenzivo na sever v Pensilvanijo. Pri Gettyburgu so ga pričakale sile severa pod vodstvom generala Georgea Meada in začela se je bitka, ki je trajala od 1. do 3. julija.
Severnjaki so izkoristili svojo premoč v topništvu in 3. junija pobili polovico divizije generala Georgea Picketta, ki se je zagnala v napad v prepričanju, da je severnjakom zmanjkalo streliva. Lee se je po porazu umaknil v Virginijo in do konca vojne 9. aprila 1865 ostal v defenzivi.
Novembra 1863 je v Gettysburg na postavitev spomenika padlim prišel Lincoln in tam opravil svoj znameniti in kratki govor, v katerem ni slavil zmage, ampak poudarjal pomen poenotenja ZDA in prebivalstva. Sever je v bitki izgubil 23.000 vojakov, jug pa 28.000. Državljanska vojna je v ZDA zahtevala 620.000 življenj, s čimer je ostala najbolj krvava v zgodovini ZDA, ki so na primer v največjem svetovnem spopadu – drugi svetovni vojni – izgubile 405.000 vojakov.
Na obletnico bitke se vsako leto pri Gettysburgu zbere več deset tisoč ljudi, letošnja praznovanja pa trajajo že od četrtka. Osrednji del je ponovna uprizoritev bitke in tokrat sta na sporedu kar dve s po 10.000 udeleženci. V mestecu s 7600 prebivalci letos v desetih dneh pričakujejo skupaj 300.000 obiskovalcev. (sta)