Spet vroča Roška: Policija popisovala ljudi, Janša enačil afero JBTZ z afero Patria

Na obeležju je v nekaj stavkih opisan proces proti četverici in delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic. Slovesnega odkritja spominskega obeležja so se udeležili predsedujoči takratnemu Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, številni poslanci SDS in podporniki te stranke.

Na transparentih v podporo Janši je med drugim pisalo “Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja”, “Sodbe se še vedno pišejo v Murglah” in “Kučan režira 1988&2013“.

Kar nekaj udeležencev slovesnosti je torej dogodke izpred četrt stoletja povezalo s sojenjem Janši in s skorajšnjo razsodbo v zadevi Patria. To vzporednico je v današnjem pogovoru za portal Planet Siol.net potegnil tudi Janša sam, ki je pojasnil, da gre v obeh primerih “za miselni delikt“.

Razlika pa je po njegovih besedah v tem, da se tožilstvu v zadevi Patria “ni zdelo potrebno obtožbe utemeljevati niti na tako trhel način, kot so to naredili na Roški na procesu JBTZ”. Kot je poudaril, tožilstvo ni v ponedeljkovem zaključnem govoru navedlo niti enega dokaza za obtožbe, pač pa se je le še potrdilo, da ima zadeva Patria politično ozadje. “Vsaka drugačna sodba kot oprostilna bi pomenila večji razpad prava in pravičnosti v Sloveniji, kot je bilo to v primeru procesa JBTZ pred 25 leti,” je dodal.

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Kot so še opozorili na PU Ljubljana, današnji dogodek ni bil prijavljen. Policisti zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil glede izpolnjevanja obveznosti organizatorja iz zakona o javnih zbiranjih, so še zapisali.

Na Roški cesti v Ljubljani so namreč Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl ob 25. obletnici afere JBTZ danes odkrili spominsko obeležje. Dogodek je spremljalo več sto obiskovalcev, nekateri so prinesli cvetje, drugi pa tudi transparente v podporo Janši v sojenju v zadevi Patria.

Za ponedeljek je namreč napovedana še ena, morda celo zadnja obravnava v sojenju obtoženi peterici v zadevi Patria, na kateri bi sodnica že lahko izrekla sodbo. Ob robu ponedeljkovega naroka pa je napovedan tudi protestni shod pred poslopjem sodišča v Ljubljani. Avtorji so ga na spletnem omrežju Facebook poimenovali “Zgodovina se ponavlja … Ne dovolimo!”, gotovo udeležbo pa je za zdaj napovedalo nekaj čez 200 ljudi. (sta/ured)

Foto: Matic Štojs/Demokracija