Po sredini objavi v uradnem listu sta danes v veljavo med drugim stopili noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o izvrševanju proračunov za letošnje in prihodnje leto. Z njima se s 1. junijem uresničuje dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja, s katerim se posega tudi v plače 155.000 javnih uslužbencev.
Z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju se začasno, do konca leta 2014 uzakonja spremenjena plačna lestvica. S t.i. kompresijo plačne lestvice se bodo osnovne plače znižale od pol do blizu pet odstotkov.
Prav tako danes stopita v veljavo spremenjena zakona o sodniški službi ter o državnem pravobranilstvu. Z njima se določa, da se bo novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju uporabljala tudi za določanje plač sodnikov ter državnih pravobranilcev in njihovih pomočnikov.
Med pomembnejšimi ukrepi, ki so jih dogovorili sindikati javnega sektorja in vlada za letošnje in prihodnje leti, je še delna zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, zamik izplačila zaostalih napredovanj, zamrznitev novih napredovanj in delovne uspešnosti ter zniževanje števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni. Tudi ta dogovor je bil v sredo objavljen v uradnem listu.
V izplačila javnim uslužbencem posega tudi zakon o izvrševanju državnega proračuna v letih 2013 in 2014. Tako se za funkcionarje znižuje nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, omejuje napredovanja javnih uslužbencev, jim znižuje premije kolektivnega zavarovanja ter določa višina regresa.
Ta sicer dviguje mesečni rtv-prispevek, ki se je z letošnjim januarjem znižal na 12,11 evra, vnovič na 12,75 evra. Zajel pa je tudi dvig DDV. Splošna stopnja DDV se bo s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Od tega si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evro letno.
Z izjemo dviga DDV bodo spremembe, ki jih prinašajo zakoni, v uporabo stopile sicer s 1. junijem. (sta)

Ameriški IMF govori o tem, da bodo predlagani javnofinančni ukrepi zavrli gospodarstvo. Kdo ima torej prav? Bruselj ali Washington. Kako naj to vem, brez ekonomskega znanja. Komu naj torej verjamem? Kako naj vem, kaj je dobro za našo državo? Glede na to, da so zelo močni indici (na primeru Grčije in Cipra), da nas hočeEU preko Merklove spraviti v suženjski odnos, se nagibam k temu, da nam Evropska unija ne želi nič dobrega. Naše politike pa izsiljuje. Izsiljevala je Janšo in Pahorja, sedaj izsiljuje Bratuškovo. Izgleda, da bomo morali vstati in se upreti državljani.
Doslej se je vlada začasne magistrice in premierke hvalila le z ukrepi Janševe vlade in se zaradi njih začasno izognila trojki, zdaj pa se začenjajo ukrepi nove sanjske vlade, ki so opisani v gornjem novinarskem prispevku.
Zvišani DDV, znižane plače in pokojnine, proti krizni davek, nepremičninski davek, dodatni padec BDP, dragi dolgovi in drugi milosrčni ukrepi bodo dodatno prikupili božansko vlado pri prebivalstvu.
Skrajno negativne kadrovske selekcije in in zameglevanja odgovornosti za slovenski bankrot pa zaenkrat sploh ne bom omenjal.
Pa še nekaj; v prejšnjem sistemu smo državljani sovražili vlado v Beogradu, danes sovražimo bruseljsko. Za nas se že od leta 1945 ni nič spremenilo. Vedno imamo nad sabo diktatorski škorenj in pohlepne prste, ki posegajo v naš žep.
Pristranski si, Mefisto. Janša nikoli ne bi uspel s fiskalnim zapisom v ustavo, potreboval je 60 poslanskih glasov, teh pa nikoli ni imel, zato je tako dolgo mencal s tem, da je na prag priklical zloglasno trojko.
“Pozabil! si tudi na njegove lustracijske posege med upokojenci. Je pa že bolj pravično, da so pri znižanju pokojnine udeleženi vsi, ne le “izbranci”.
Sicer pa slutim, da je namen tvojega pisanja v tem, da obrneš čim več državljanov proti tej vladi. Izvoli, a bodi pošten pri tem.
miss piggy…………………očitno je, da si na nekih substancah.
PS: MOGOČE PA LE NARAVEN TALENT.
miss pigy: kratkoročno zavrli in dolgoročno razbremenili…to je vsekakor prava pot sploh ce bo monetarna politika mal bolj ohlapna.
Težko je polemizirati s tako imenovano Miss Piggy, ki ji kakšne posebne pameti ne bi smeli očitati.
Nikogar namreč ne poznam, ki bi mu bil odveč Brusel, nešteto pa jih poznam, ki se jim je do konca življenja zagravžal Beograd.
Seveda prejšnja koalicija ne bi mogla sama spremeniti ustave s fiskalnim pravilom, saj je bila naprimer premierka tudi besno proti slabi banki in državnemu holdingu in je lajala n vse, kar zdaj hvali in si prilašča kot da je zraslo na njenem zelniku. Menda še ja ni pozabljeno, kako si je aktualna premierka prizadevala, da bi tudi s prigolfanim referendumom izničila proti krizne ukrepe prejšnje vlade, ki jih zdaj pohlevno izpolnjuje.