Afera JBTZ kot prelom s totalitarnim komunističnim režimom in rojstvom človekovih pravic

Afera JBTZ spodbudila nastanek novih političnih organizacij

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar. Vojaški tožilec pa je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so kasneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.

Odbor za varstvo človekovih pravic po besedah Omerze v temelju spremenil Slovenijo

Publicist Igor Omerza, ki je bil v času afere JBTZ član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, se tistih dni spominja z veseljem. “Vzpostavili smo gibanje, ki je pravzaprav v temelju spremenilo Slovenijo,” je za STA povedal Omerza. Po njegovih besedah je odbor dal energiji, ki se je nabirala že pred tem, dodaten pospešek na poti do demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.

Omerza čas afere JBTZ podrobneje opisuje tudi v svoji novi knjigi JBTZ – Čas poprej in dnevi pozneje. V njej popisuje nastanek vojaškega dokumenta, ki je predvideval povečan nadzor Beograda in posredovanje vojske v primeru civilnih nemirov. Omerza opiše tudi potovanje tega dokumenta do Borštnerja, od Borštnerja do Tasiča in Zavrla ter od Zavrla do Janše.

Dotakne se tudi časa, ko se Udba in vojaška kontraobveščevalna služba dogovorita, kako bosta aretirala Janšo in Borštnerja. V drugem delu knjige opisuje aretacijo in prvih šest dni delovanja Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, konča pa s 6. junijem, ko se oblikuje Odbor za varstvo človekovih pravic.

Omerza bo svojo knjigo predstavil v petek, ko se bodo, podobno kot vsako leto, ponovno sestali obtoženi v aferi JBTZ. Ob 25. obletnici dogodka pa bodo na Roški cesti v Ljubljani v spomin na dogodke pred 25 leti tudi odkrili spominsko ploščo.

Dogajanje ob aferi JBTZ lekcija o poenotenju ljudi različnih prepričanj

Nekateri akterji iz tistega časa so o spominih na tisto obdobje spregovorili v torkovem pogovoru na nacionalni televiziji. Publicistka Spomenka Hribar, ki je bila v času afere prav tako članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, se spominja, da so v tistem času sodelovali ljudje različnih prepričanj in različnih strokovnosti. Tudi sicer sprti med seboj so se takrat znali poenotiti, je dejala. Da bi se tudi danes dojemali kot enakovredne in bi nam bilo bolj prijazno živeti v tej družbi, bi bila prava dediščina Odbora za varstvo človekovih pravic, je poudarila Hribarjeva.

Za Janeza Janšo pa je dediščina tistega obdobja slovenske pomladi med drugim izbojevan boj za formalno priznanje obstoja človekovih pravic, pa tudi za svobodo političnega organiziranja. V veliki meri pa je rezultat tega gibanja tudi osamosvojitev, saj je energija, ki se je nabrala v tistem času, omogočila, da se je slovenski nacionalni program, zapisan v 57. številki Nove revije, tudi v praksi uresničil, je pojasnil Janša.

Tudi Franci Zavrl je dogajanje v času afere JBTZ v pogovoru na TV Slovenija ocenil neko lekcijo, da “če mislimo različno, to še ne pomeni, da ne moremo sodelovati pri nekaterih res ključnih projektih”. (sta)

Janeza Janšo agenta Službe državne varnosti Dragan Isajlović in Zvonko Hrastar vodita na zaslišanje.

Foto: Tone Stojko-hrani MSNZ