Milan Kučan: “Ne zdi se mi prav družino angažirati v bitkah za politični uspeh…” (56)

“Ne zdi se mi prav družino angažirati v bitkah za politični uspeh, tako kot to pač zna politika marsikje na Zahodu. Rekel bi, da je mejo med “javnim” in “zasebnim” treba zakoličiti v skladu z dobrim okusom, s svetom moralnih vrednot, ki jih ima vsak človek.”

Knjiga Milan Kučan, februar 1990, str. 38

Milan Kučan se je na lastne besede gladko požvižgal, ko je za potrebe volilne kampanje za predsedniške volitve leta 1997 na veliko angažiral nikogar drugega kot svojo ženo Štefko. Štefka Kučan je takrat skočila skoraj iz vsake paštete, dajala je intervjuje in se na veliko udeleževala dobrodelnih prireditev ter drugih družabnih in medijskih dogodkov. Vse za pozitivno medijsko podobo njenega Milana.

Prav tako se Kučan zaradi teh istih “družinskih angažiranj za politični uspeh” ni niti z eno samo besedo oglasil, ko je njegov politični varovanec in naslednik Zoran Janković v svojih predvolilnih shodih, pa naj je šlo za lokalne ali državnozborske volitve skupaj z ženo, snaho, vnuki in sinovi parodiral gor in dol po Ljubljani in celo dopuščal, da so ga člani njegove družine v javnosti branili pred “neutemeljenimi” obtožbami. Prav bizarno je izgledalo, ko je morala Mija Janković braniti svojega moža in je patetično govorila, da “mora njena družina preživljati pekel, saj je težko spremljati, kako se organi pregona sprehajajo po njihovi hiši in odnašajo osebne stvari, javnost pa se pri tem naslaja”. “Nihče se ne vpraša, kako trpijo žene in mame, ko vse to spremljajo, in koliko solz so pretočile,” je Jankovićeva žena jokavo razlagala javnosti.