Stavkovna brezbrižnost in štruklji po boljševistično

Piše: Sebastjan Erlah, publicist

Priča smo vsesplošni stavki javnega sektorja. Zaprti so vrtci in šole, pridružili pa so se jim tudi nekatere ostale skupine, ki niso zadovoljne s trenutno ekonomsko in socialno politiko vlade. Med drugim zahtevajo spremembo te politike, kar bi po nekaterih izjavah pomenilo predvsem eno: padec trenutne vlade in nadaljevanje z novo.

Ni skrivnost, da se v zadnjem času ljudje na ulicah zbirajo z namenom rušenja sedanje vlade, ki po njihovem mnenju, ni dorasla potrebam različnih družbenih skupin. Zato zahtevajo prevetritev. Še posebej na podlagi zadnjega poročila protikorupcijske komisije, ki je v poročilu napisala, da obstaja tveganje korupcije pri pridobivanju premoženja tako Zorana Jankovića kot tudi Janeza Janše. Zato, pravijo protestniki, bi morala oba akterja takoj odstopiti.

Toda kje sam vidim priložnost za prevetritev t.i. političnih elit? Predvsem na idejnem področju. Ni skrivnost, da sem zagovornik kapitalizma. Tistega klasično liberalnega, ne neoliberalnega, karkoli naj bi to že bilo. Menim, da bi bilo potrebno na tem področju storiti korak naprej. Slovenija namreč kapitalizma do sedaj še zdaleč niti povohala ni. Alternativo kapitalizmu predstavlja socializem. Tega danes v večini razvitega sveta predstavlja socialna demokracija, ki tako ni nič drugega, kot zgolj ime, fasada za preživeti komunizem oz. marksizem. Tega danes močno predstavljata francoski predsednik Francois Hollande in ameriški predsednik Barack Obama.

Temeljno prevetritev politične elite vidim tudi v smislu in predvsem v tem, da se naredi tudi korak k pravni državi in spoštovanju le-te. Mnogi se bodo tu sklicevali tudi na moralo in njenem odnosu do prava, vendar menim, da v politiki in na splošno na državnem nivoju v ospredju pravo. Odstop, s tem pa prevetritev politike, zaradi obtožb je zato pravno nedopusten. Primerjati ga gre s primerom Visoške kronike, kjer so na podlagi zgolj obtožb Agato Scwarzkobler obtožili čarovništva. Mislim, da mora zrela demokracija nujno temeljiti na pravni državi, ne na podlagi kategorij, kot so “sum”, “tveganje”, ipd. Zato bi po mojem odstop kogarkoli prišel v poštev šele s pravnomočno obsodbo. Glede drugih možnosti prevetritve elit pa imamo na voljo tudi demokratične postopke, kot so na primer volitve.

S stavko bi torej po besedah nekaterih vodilnih sindikalistov v javnem sektorju radi prevetrili tako slovensko politično sceno, kot tudi ukrepe sedanje vlade. Pri tem seveda na račun svojih pravic – roko na srce, te sploh niso bile v ničemer kršene, plače v javnem sektorju pa bi lahko v dobro razbremenitve gospodarstva in državnega proračuna ter s tem državljanov, znižali še za kakšen odstotek več – ostajajo brezbrižni do ekonomskih kazalcev uspešnosti, ki smo jih beležili v zadnjem času, ko so bili sprejeti določeni protikrizni ukrepi vlade. Na primer nizka obrestna mera za državne obveznice, kar kaže na to, da je mednarodni trg na ukrepe reagiral izredno pozitivno.

Videz, da je prevetritev, kot so si jo zamislili vodilni protivladni jurišniki, podprta s strani širše javnosti, ustvarjajo tudi z izbrano retoriko. Tako je prvi mož Sviza, Branimir Štrukelj, poudaril, da starši, ki danes niso pripeljali svojih otrok v vrtce in šole, podpirajo stavko. Izjava, ki se je ne bi sramovali niti najboljši boljševistični propagandisti. A vprašajmo se naslednje: Kaj sploh preostane staršem, kot to, da otrok ne pripeljejo v vrtce in šole, če v njih poteka stavka? Naj svoje otroke pustijo pred zaprtimi vrati institucij? Izjava tudi kaže, da Štrukelj po svoje ni “glup”, saj točno ve, kaj govori. Njegova izjava je tipični spin, ko nemoč staršev okarakterizira kot avtomatično podporo stavki, čeprav to dejansko ne pomeni tega. Zato je na naši zdravi pameti, da vklopimo filter za takšne maloumne spine in začnemo dejansko uporabljati lastne možgane.

To pa velja tudi na splošno. Da bomo spredvideli tudi napačnost sodb, kot si jo je privoščil eden izmed uporabnikov Twitterja, ko je zapisal: “Filozofi in sociologi, politologi bi rekli: Toliko boljševizma kot ga je danes zlitega na javni sektor, še ni bilo! In imeli bi prav.” Pravilno je namreč ravno obratno: Takšnega boljševizma, kot si ga je danes privoščil javni sektor nad gospodarstvom in državljani Republike Slovenije, še ni bilo!