Berlin in Pariz Cameronu: Britanci naj ostanejo v EU

Avtor: Urednistvo Posodobljeno: 23. Jan 2013

Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu na današnji govor britanskega premiera Davida Camerona o vlogi Otoka v EU državo pozvala, naj ostane članica in naj bo pripravljena na kompromise pri dogovorih o prihodnosti v uniji. Tudi predsednik Francije Francois Hollande je izrazil željo po obstanku Otoka v EU, kar pa prinaša tudi obveznosti.

Britanski premier je v Londonu v težko pričakovanem govoru državljanom Otoka v primeru zmage na volitvah leta 2015 obljubil referendum o članstvu države v uniji. To bo referendum s preprostim vprašanjem: EU – da ali ne, je dejal. Najprej mora sicer na volitvah zmagati.

“Evropa pomeni tudi, da je treba vedno sklepati poštene kompromise. V teh okvirjih smo se seveda pripravljeni pogovarjati o britanskih željah,” je v odzivu na Cameronov govor poudarila Merklova. “Nemčija in tudi jaz osebno si želim, da bi Velika Britanija ostala pomemben in aktiven del EU,” je še dejala kanclerka.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je državo že pred tem pozval, naj ostane članica unije. Jo je pa hkrati opozoril, da politika “a la carte” ne bo delovala. Pri tem je dodal, da Evropa ni “vsota nacionalnih interesov”, temveč “skupnost usod”.

Ob tem je še poudaril, da ni treba, da o vsem odloča Bruselj oz. da se o vsem odloča v Bruslju. Ocenil je, da “potrebujemo več, ne manj integracije” in “nove zaveze o načelih subsidiarnosti”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius je ocenil, da ni mogoče imeti “Evrope a la carte”. “Ko gre za izzive globalizacije, smo kot Evropejci vsi v istem čolnu,” je dodal.

Francoski predsednik pa je nato izrazil željo po obstanku Velike Britanije v EU, a opomnil, da “biti članica unije prinaša tudi obveznosti”, je sporočil njegovi tiskovni predstavnik Najat Vallaud-Belkacem.

Nizozemska vlada je medtem Veliko Britanijo pozvala k boju za reformo EU. Nizozemska z zahtevami Camerona po reformah v več točkah soglaša, je povedal nizozemski zunanji minister Frans Timmermans. “A EU se reformira od znotraj navzven in ne s pobegom iz nje,” je še pripomnil Timmermans, a napovedani referendum označil za britansko notranjo zadevo.

Švedski zunanji minister Carl Bildt je medtem Veliko Britanijo posvaril, da bi ob odhodu iz EU izgubila vpliv. “Kmalu Evropejci ne bomo predstavljali več kot sedem odstotkov svetovnega prebivalstva. Ne moremo promovirati naših vrednost in ščititi naših interesov drugače, kot da sodelujemo,” je zapisal v sporočilu na Twitterju.

Švedska sicer Veliko Britanijo dojema kot partnerja v EU, saj sta obe državi odločeni, da ne bosta sprejeli evra in da bosta znižali bruseljski proračun.

Tudi danski minister za evropske zadeve Nicolai Wammen je dejal, da bi bil morebiten izstop Velike Britanije iz EU “obžalovanja vreden”. “Velika Britanija si je izbrala lastno smer, s katero se lahko samo osami. Vendar ostali vztrajamo, da potrebujemo močno in zavezujoče sodelovanje,” je povedal Wammen.

Finski minister za Evropo Alexander Stubb pa je menil, da Cameron ne želi dejansko zapustiti EU. “On si želi, da se prične razprava in da se enkrat dokončno razjasni britansko stališče do EU. V tem smislu spoštujem njegovo stališče,” je zatrdil Stubb.

Na Cameronov govor se je odzvala tudi španska vlada, ki meni, da bi morebitni izstop škodoval predvsem Britancem. “Kdor želi sam tekmovati z velesilami, ko so ZDA, Kitajska, Indija in Brazilija, ta ni razumel signalov sodobnega časa,” je povedal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo.

Še ostrejši je bil v odzivu avstrijski kancler Werner Faymann, ki je Cameronu očital, da svojo državo vodi v izolacijo. Po njegovih besedah bi morala Evropa in njeni politiki imeti na dnevnem redu drugo temo – milijone brezposelnih med mladimi in njihovo prihodnost ter možnosti. “David Cameron v današnjem govoru ni o tem žal dejal nič. Prav tako ni omenil, kaj bo naredil za 20 odstotkov mladih v Veliki Britaniji, ki so brez dela,” je povedal Faymann.

In kaj je David Cameron danes povedal svojim sodržavljanom?

Britanski premier David Cameron je danes v Londonu v težko pričakovanem govoru o vlogi Otoka v EU Britancem v primeru zmage na volitvah leta 2015 obljubil referendum o članstvu države v uniji. To bo referendum s preprostim vprašanjem: EU – da ali ne, je dejal. Najprej mora sicer na volitvah zmagati, kar ne bo lahko, pravijo politični analitiki.

Cameronov govor je bil sicer proevropski. Večkrat je v njem odločno izrazil željo, da Velika Britanija ostane v uniji in da v njej igra dejavno vlogo. “Globoko verjamem, da je za britanski interes najbolje ostati v prožni, prilagodljivi in odprti EU,” je poudaril.

A obenem je evropske partnerje postavil pred dejstvo, da so za to nujne spremembe, saj EU, kakršna je, preprosto ne uživa zadostne podpore Britancev. Brez temeljite reforme odnosa med Otokom in unijo obstaja resna nevarnost, da bodo Britanci odšli, je opozoril.

Posvaril pa je tudi Britance: če bi odšli iz EU, “bi bila to enosmerna, ne povratna vozovnica”.

Cameron je evropskim partnerjem v govoru poskušal pojasniti naravo svoje države: geografija je oblikovala psihologijo Velike Britanije, ki pač ima značaj otoškega naroda – neodvisnega, ki strastno brani svojo suverenost. “Te britanske občutljivosti ne moremo spremeniti, kot ne moremo izsušiti Rokavskega preliva,” je dejal.

Zaradi teh lastnosti je pristop Velike Britanije do EU po njegovih besedah “bolj praktičen kot čustven”. “Za nas je EU sredstvo za dosego cilja – blaginje, stabilnosti, sidro svobode in demokracije v Evropi in zunaj nje, ne cilj sam po sebi,” je opozoril. Zato se Britanci po njegovih besedah tudi vseskozi sprašujejo zakaj in kako, kar pa ne pomeni, da so “neevropski”.

Tistim, ki se sprašujejo, zakaj Britanci postavljajo težka vprašanja o prihodnosti Evrope, ko je ta sredi krize, in zakaj postavljajo težka vprašanja, ko je podpora EU na Otoku že tako majhna, pa je Cameron odgovoril, da je težka vprašanja treba postavljati, ker je pač treba najti odgovore nanje.

Po njegovem prepričanju so nujni odgovori na tri ključne izzive: krizo v območju evra, krizo evropske konkurenčnosti in problem vrzeli med EU in njenimi državljani, ki se je v zadnjih letih “dramatično poglobila”.

Največja nevarnost za EU pri soočanju s temi izzivi ne prihaja od tistih, ki pozivajo k spremembam, temveč od tistih, ki vsako novo razmišljanje zavračajo kot krivoverstvo, je še opozoril.

Britanski premier je pri tem razgrnil svojo vizijo nove EU, ki bo usposobljena za življenje v 21. stoletju. Ta vizija temelji na petih načelih, ki so konkurenčnost, prožnost, vrnitev nekaterih pristojnosti članicam, demokratična odgovornost in poštenost.

Ob tem se je zavzel za to, da se Evropa izzivov loti z novo pogodbo za celotno unijo, ne le za Veliko Britanijo. Če ne bo apetita zanjo, pa bi morala imeti Velika Britanija po njegovih besedah priložnost, da naslovi omenjene izzive v pogajanjih z evropskimi partnerji.

Konservativna stranka bo po Cameronovih besedah Britance v naslednjem manifestu ob volitvah leta 2015 pozvala k mandatu za pogajanja o novih odnosih z unijo. “Ko se bomo o tem izpogajali, bomo dali Britancem možnost preproste izbire: naj ostanemo ali odidemo,” je dejal in napovedal, da naj bi bil referendum v prvi polovici mandata nove vlade, torej do konca leta 2017.

“Čas je, da Britanci dobijo besedo. Čas je, da rešimo to evropsko vprašanje v britanski politiki. Britanskemu narodu pravim – to bo vaša odločitev,” je poudaril.

Zaskrbljenim evropskim partnerjem pa je položil na srce: “Sodelujte z nami.” (sta)

Na današnji govor britanskega premiera Davida Camerona so se odzvali številni evropski politiki.