Sindikalist Štrukelj bi želel 23. januarja 2013 s stavko hromiti javni sektor

Kot je pojasnil vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Štrukelj, bo to splošna stavka celotnega javnega sektorja, kaj se bo z njo dogajalo kasneje, pa bodo sporočili v prihodnjih tednih in bo odvisno tudi od vlade.

V vsakem primeru bo 23. januar “dan D za javni sektor, ko bomo začeli prizadevanja za to, da nas v prvi vrsti ne bodo odpuščali”, je še dodal. Stavkovne zahteve se tako po njegovih besedah vrtijo okrog preprečitve tega, da bi vlada odpuščala javne uslužbence.

V prihodnjih dneh bodo podpisali tudi sporazum, kako bodo stavko izvajali. Za zdaj so jo dogovorili kot enodnevno stavko, kasneje pa se bo po Štrukljevih besedah “valila po posameznih delih države ali po posameznih dejavnostih in bo na nek način dovolj nepredvidljiva, da bo stopnjevala napetost, če ima vlada namen vztrajati pri zavračanju dialoga z zaposlenimi v javnem sektorju”.

Štrukelj je napovedal, da bodo v torek ali sredo, ko naj bi dokončno dorekli stavkovne zahteve in način izvajanja stavke, skupaj v DZ odnesli tudi podpise za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna.

Sindikati javnega sektorja so se namreč dogovorili za skupno vložitev 2500 podpisov za začetek postopkov za referendum. Kot je dejal Štrukelj, je to hkrati izraz stiske, ker jim vlada ni pustila popolnoma nobene možnosti, da bi se pogajali, in je to sredstvo, da jo pripeljejo za pogajalsko mizo.

Zakon o izvrševanju proračuna je po oceni sindikatov nezakonit in v nasprotju z ustavo, ker posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, v kolektivne pogodbe in “gre mimo zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je plače za prihodnje leto določil na podlagi podpisanega stavkovnega dogovora”. Problematično se jim zdi tudi, da si vlada v odnosu do DZ povečuje pristojnosti.

Kot je dodal Štrukelj, ustava določa, da se lahko država financira na podlagi začasnega proračuna, zato ni nobene praznine, nobene nezakonitosti, nazadnje je bila taka situacija v letu 2001. “Če vlada želi to preprečiti, se bo z nami pogajali, mi pa lahko to ob uspešnih dogovorih tudi umaknemo,” je dodal.

Minister za finance Janez Šušteršič je namreč v sredo dejal, da v kolikor bi kdo vložil referendum na proračun, tega ustavno sodišče ne bi dovolilo, ker to pomeni blokado kakršnih koli izplačil iz državnega proračuna, je prepričan minister.

Možnost, da bi ustavno sodišče tak referendum preprečilo, obstaja, priznava tudi Štrukelj in če bo sodišče presodilo, da referendum o tem zakonu ni mogoč, jim bo ostala “na razpolago zgolj klasična sindikalna borba, stavke, demonstracije in zaostrovanje konflikta”.

Po besedah vodje druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Draga Ščernjavič, se je namreč prvič v 20 letih zgodilo, da o izhodiščih mase za plače in druge prejemke ni bilo usklajevanj. Na pogovore so čakali pet mesecev, zdaj pa poskušajo po tej poti priti do tega, da bi se srečali na pogajanjih.

Štrukelj je sicer zavrnil še Šušteršičeve besede, da se ni mogoče pogajati o denarju, če tega ni. Denar je, a vlada ga je pač razporedila tako, kot ga je. Če se ne bi odločila za zniževanje davka na dobiček pravnih oseb, potem bi imela bistveno več denarja. A je bila njena zavestna odločitev, da bo šla raje v odpuščanje ljudi, kot da bi ohranila obremenitev kapitala, je dejal Štrukelj in dodal: “Sklep, v tem primeru pa je, da je dobiček kapitala pomembnejši od socialnega položaja in usode ljudi, ki delamo za to državo.” (sta)

Foto: arhiv Demokracije