Premier Janša: Slovenija mora napraviti domačo nalogo, drugače na kocki tudi kohezijska sredstva

Gre za makroekonomsko pogojevanje v okviru proračuna 2014-2020, ki ga je Janša danes izrecno izpostavil. S preprostimi besedami to pogojevanje pomeni, da bo unija članice, ki ne bodo izpolnjevale fiskalnih in reformnih ciljev, kaznovale z zamrznitvijo kohezijskih sredstev.

Možnost, da bo to makroekonomsko pogojevanje ostalo tudi v končnem predlogu, je po Janševih besedah treba vzeti resno ter zato še toliko bolj resno pristopiti k izvajanju reformnega programa in ukrepov, ki so domača naloga Slovenije že od 2009, ko se je znašla v postopku EU zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

“Na kratko povedano to pomeni, da so ta evropska sredstva, za katera se sedaj pogajamo in ki bodo v naslednji finančni perspektivi po sklenitvi dokončnega sporazuma na voljo, opcija, ki pa se lahko državi, v tem primeru Sloveniji, odtegne, če ne bo spoštovala pravil igre, zmanjšala primanjkljaja in izvedla potrebnih reform,” je opozoril premier.

To svarilo je po njegovih besedah treba vzeti resno, saj so kohezijska sredstva za Slovenijo glavni del potencialnih investicijskih sredstev, ki jih lahko v prihodnjih letih nameni za rast in nova delovna mesta. “Bilo bi izjemno nespametno, da sami ogrozimo ta potencial, status neto prejemnice Slovenije iz teh evropskih sredstev, ker ne naredimo tistega, kar gre v našo korist,” je poudaril.

V povezavi z izidom vrha, ki se je pričakovano končal brez končnega dogovora, pa je premier Janša ocenil, da se je vrh končal “z delnim uspehom”. Večletni finančni okvir sicer ni bil dokončno usklajen, kljub temu pa je po njegovih besedah narejen korak naprej.

Drugi predlog vodje pogajanj, predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, je bil po Janševih besedah v razpravi v veliki meri dopolnjen, pri čemer so se izrisali obrisi možnega dokončnega dogovora, ki naj bi bil dosežen v začetku naslednjega leta.

Voditelji so po Janševih besedah predsedniku Evropskega sveta in Evropske komisije podelili mandat, da nadaljujeta proračunska usklajevanja in skličeta naslednji vrh takrat, ko bodo obstajale realne možnosti za dokončen dogovor.

Pri tem je Janša izpostavil, da vsa dopolnila drugega Van Rompuyevega predloga, tudi tista, ki so bila najbolj radikalna, ne posegajo v kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja, kar je podlaga za optimizem.

“Še posebej vzbuja optimizem povzetek vseh teh razprav danes, ki je bil bistveno bolj naklonjen koheziji, kot je to kazalo v izjavah pred tem vrhom. Tudi tisti, ki so predlagali nadaljnje krčenje, niso posegali v kohezijska sredstva,” je pojasnil.

Premier je tudi povedal, da načelo “nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno”, sicer formalno obstaja, vendar pa je doseženo soglasje, da se pogajanja ne začnejo od začetka, temveč od tod, kjer so voditelji danes končali.

“Nobenih dokončnih številk ni, ne dokončnih okvirov,” je še poudaril Janša in izrazil upanje, da prihodnji predlog ne bo slabši od tega. Tudi če bo naslednji kompromisni predlog predvidel dodatne reze, naj bi bili torej ti v drugih postavkah, ne v koheziji in razvoju podeželja. (sta)

Slovenski premier Janez Janša realno: Sloveniji se bodo evropska sredstva odtegnila, če ne bo spoštovala pravil igre, zmanjšala primanjkljaja in izvedla potrebnih reform.

Foto: arhiv Demokracije