V Veliki Britaniji se je razvnela bitka med dvema mestoma, ker so arheologi na nekem parkirišču na podeželju v osrednji Angliji septembra odkrili okostje, ki bi lahko pripadalo kralju Rihardu III. V spor okoli kosti, ki naj bi pripadale kralju iz 15. stoletja, so se poleg lokalnih oblasti vpletle še kraljeva družina, vlada in Cerkev.
Okostje, ki so ga izkopali arheologi, ima jasne podobnosti z opisom Riharda III., ki je Angliji vladal od leta 1483 do smrti v bitki pri Bosworthu leta 1485, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za dokončno potrditev, da gre za kosti Riharda III., bo treba počakati vsaj do decembra, ko naj bi bili pripravljeni dokazi DNK. Že zdaj pa si uradniki razbijajo glavo s tem, kaj storiti z monarhom, katerega posmrtni ostanki so se znašli pod parkiriščem v provinci.
Na to temo se je vnela razgreta debata, pri čemer nekateri predlagajo, da se Riharda III. pokoplje nekje v bližini odkritja njegovih kosti, blizu njegove nekdanje utrdbe na severu Anglije ali med preostale kralje.
Rihard III. je umrl pri 32 letih v bitki pri Bosworthu, ki je bila zadnja večja bitka v vojni vrtnic. Po njegovi smrti je šla angleška krona iz rok Plantagenetov v roke Tudorjem. Pokopali so ga v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, ko je kralj Henrik VIII. odredil razpustitev samostanov.
Ker je bil Rihard III. zadnji kralj iz hiše York, je v tem mestu na severu Anglije vzniknila kampanja, da se ga pokoplje tam. A na drugi strani lokalne oblasti v Leicestru zahtevajo, da kosti ostanejo tam, kjer so bile zadnjih 500 let oz. nekje v bližini. Nekateri poslanci medtem terjajo, da se za Riharda III. pripravi državniški pogreb.
Ob omenjenih se je pojavila še vrsta drugih pobud – med drugim, da se Riharda III. pokoplje v gradu Windsor ali opatiji Westminster v Londonu, kjer je pokopana njegova soproga, kraljica Anne, pa tudi, da se ga pokoplje v skladu z njegovo katoliško vero.(sta)

@