V Ciudad de Mexicu se je v nedeljo začelo dvodnevno srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20). Osnutek sklepne izjave srečanja, ki se končuje danes, opozarja na večja tveganja za svetovno gospodarsko rast.
V središču pogovorov so negotove razmere v svetovnem gospodarstvu in dolžniška kriza v območju evra. Med večjimi tveganji za rast svetovnega gospodarstva so sodelujoči omenili grožnjo proračunskega zategovanja pasu v ZDA in na Japonskem, nadaljevanje evropske dolžniške krize, šoke na trgu surovin in počasno rast na hitro rastočih trgih.
Tokratno srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, na katerem se ne pričakujejo nobeni novi ukrepi, pomeni pregled uresničevanja dogovorjenega na zadnjem vrhu iste skupine prav tako v Mehiki v Los Cabosu, ko so se voditelji držav G20 dogovorili o ukrepih za oživitev rasti, če bo ta ogrožena.
Od takrat je Mednarodni denarni sklad (IMF) znižal oceno za letošnjo svetovno gospodarsko rast na 3,3 odstotka, stopnja brezposelnosti se je septembra v območju evra povišala na 1,6 odstotka, prišlo pa je tudi do upočasnitve rasti v nekaterih nastajajočih trgih.
Kanadski finančni minister Jim Flaherty je novinarjem v mehiški prestolnici povedal, da bo G20 postala papirnati tiger, če države članice ne uresničijo svojih zavez za preprečitev nove svetovne gospodarske krize. S prstom je naravnost pokazal na ZDA, ki jim v začetku novega leta grozi tako imenovani fiskalni prepad s povišanjem davčnih stopenj in avtomatičnimi varčevalnimi ukrepi.
V ZDA ne bo nobenega dogovora o tem do konca leta. Najprej so v torek predsedniške in kongresne volitve, ko se bo morda na novo razdelilo razmerje moči med demokrati in republikanci. Kdorkoli bo sicer prihodnje leto na oblasti v ZDA, se bo moral z opozicijo dogovoriti o odvrnitvi krize.
Na srečanju sicer ni ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja in predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Z namestniki je zastopana tudi Kitajska, kjer se voditelji posvečajo kongresu komunistične partije.
V območju evra sicer duhove še naprej burijo težave močno zadolžene Grčije in ugibanja o tem, ali bo Španija vendarle zaprosila za celoten paket mednarodne finančne pomoči. Čeprav je fiskalni položaj ZDA prav tako razlog za zaskrbljenost, preboja na tej točki ne gre pričakovati pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo v torek.
Območje evra je po srečanju v Los Cabosu sicer naredilo dodaten korak v smeri oblikovanja bančne unije, aktiviralo je stalni sklad za zaščito evra (ESM), Evropska centralna banka pa je sprejela odločitev o vnovičnem posegu na trg državnih obveznic. To je nekoliko pomirilo razmere na finančnih trgih.
“Skupina G20 je bila in bo še naprej zelo pozorna na to, da trgom in gospodarskim akterjem pokažemo, da je prizadevanje za oblikovanje slavnih požarnih zidov pripeljalo do učinkovite zaščite. Da dokažemo, da je učinkovita, jo moramo uporabiti,” je povedal namestnik mehiškega finančnega ministra Gerardo Rodriguez.
Odgovoru na vprašanje, ali bi Španija vendarle morala zaprositi za celoten paket mednarodne finančne pomoči, se je Rodriguez izognil. Srečanja se bo kot gost udeležil tudi španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos.(sta)
