Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred današnjo splošno razpravo o pokojninski reformi in o reformi trga dela dejal, da “gredo zadeve v želeni smeri”. Vendar so pri pokojninski reformi bolj uspešni kot pri reformi trga dela, je pojasnil. Po njegovi oceni je časa za pogajanja o reformah še dovolj, “če bo seveda volja”.
“Pokojninska reforma je že prestala prvi krog usklajevanj,” je dejal minister. “Zdaj odprta vprašanja intenzivno zapiramo. Na ministrstvu pripravljamo nov kompromisni predlog in ga nameravamo v sredo že predstaviti socialnim partnerjem,” je dejal.
Odprti so še trije sklopi vprašanj, pravi. Eden je povezan s prehodnimi obdobji, saj sindikati pravijo, da so prekratka zlasti za ženske. Odprto je tudi vprašanje o poklicnih pokojninah.
Tretji sklop pa obsegajo dodatni predlogi za spodbude za delo po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa, je pojasnil. “Razmislili bomo o oblikovanju še bolj spodbudnih instrumentov, da bi ljudje ostali dlje delovno aktivni,” je zagotovil.
Omenil je tudi predlog vladne strani, po katerem bi bilo po prehodnem obdobju reforme treba za približno osem odstotkov višjo pokojnino delati dve leti dlje. V prehodnem obdobju pa so po njegovih besedah preprečili, “da bi pri isti starosti upokojitve pokojnina padla za več kot dva odstotka”.
“Sem relativno zadovoljen z napredkom pogajanj, saj smo veliko že uskladili,” je dejal.
“Nekaj odprtih vprašanj bomo morali pustiti do končnega dogovora, ki naj bi ga dosegli do konca tega meseca. v začetku decembra bi radi imeli zadevo dogovorjeno v največji možni meri,” je povedal.
“Danes bomo prvič slišali tudi opozicijo. Rad bi jo prej, a se niso odzvali na našo pobudo,” je dejal.
Glede nekaterih opozoril, da vlada s svojimi predlogi izčrpava Kapitalsko družbo, ki zagotavlja dodatna sredstva za izplačevanje pokojnin, Vizjak pojasnjuje, da želijo s pokojninsko reformo doseči prav to, da bi bilo Kapitalski družbi ali proračunu treba prispevati čim manj sredstev za izplačevanje pokojnin. “Zato posegamo v upokojitvene pogoje in omejujemo izjeme pri upokojevanju oz. dodano dobo. Tako želimo ljudi zadržati v aktivnosti,” je opozoril.
“Po naših izračunih bo potrebnih v prihodnjem letu v primeru, če reforma ne bo sprejeta, približno 90 milijonov evrov več. To je znesek, ki po naših ocenah predstavlja finančni učinek zaradi predlaganega zamika upokojevanja,” je dejal.
V državnem zboru se je že začela izredna seja, na kateri bodo poslanci opravili tudi prvo obravnavo pokojninske reforme.(sta)
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred današnjo splošno razpravo o pokojninski reformi in o reformi trga dela dejal, da “gredo zadeve v želeni smeri”.
