Za čebelarji slaba letina; pozivi k zaščiti slovenskega medu na ravni EU

Za čebelarji je slaba letina. Letos so pridelali manj kot 1000 ton medu, kar je približno tretjina običajne letine, je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. Pristojne je pozval tudi k nadaljnjih prizadevanjem za registracijo geografske označbe slovenski med na ravni EU.

Slovenski čebelarji so lani pridelali približno 2400 ton medu, letos pa manj kot 1000 ton. “To je bistvena razlika,” je v torek v Grosupljem dejal Noč in izrazil upanje, da bo država čebelarjem – tako kot ostalim kmetom – priskočila na pomoč. “Ne želimo si več kot ostale kmetijske dejavnosti, želimo pa enakopravno obravnavo,” je dejal.

ČZS se sicer že vrsto let trudi uveljaviti in zaščititi geografsko označbo slovenski med na ravni EU, a je ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je vlagatelj zaščite na evropski ravni, pred dnevi znova prejelo negativno mnenje Evropske komisije, ki podeljuje zaščite.

“Slovenski med z geografsko označbo je eden ključnih pri razvoju slovenskega čebelarstva,” je dejal Noč. Kljub številnim oviram je optimističen, da jim bo uspelo.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik je dejal, da so v zadnjem odgovoru Evropske komisije opredeljene štiri točke, v katerih komisija pojasnjuje, katere vsebine niso dovolj dobro utemeljene.

“Mi bomo naredili vse, da bomo tisto, kar je komisija navedla kot ne dovolj prepričljivo, dodatno pojasnili in s tem postopkom nadaljevali,” je zagotovil Ravnik.

Slovenija je na ravni EU registrirala že 15 slovenskih proizvodov – štajersko prekmursko bučno olje, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, sir tolminc, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe, prekmursko gibanico, kraški zašink in bovški sir.(sta)

(fotografija je simbolična)