Šušteršič: O finančnem davku še veliko odprtih vprašanj
Danes se bo pokazalo, ali ima evropski davek na finančne transakcije podporo vsaj devetih članic EU, kar je prvi pogoj za njegovo uvedbo. Za zdaj ga je podprlo sedem članic, tudi Slovenija. Finančni minister Janez Šušteršič meni, da je uvedba davka realna, a da je odprtih vprašanj še veliko, zato je cilj, da se ga uvede leta 2014, ambiciozen.
Z evropskim davkom na finančne transakcije želijo oblikovalci evropske politike zagotoviti, da bi tudi finančni sektor prevzel pravičen del bremena pri reševanju krize.
Po predlogu Evropske komisije, ki je še vedno na mizi, bi bilo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.
Za uvedbo davka je potrebno soglasje vseh članic EU, ki pa ga ni mogoče doseči. Najodločnejši nasprotnici sta Velika Britanija in Švedska, članici brez evra, ki trdita, da bo tak davek pregnal investitorje, če ne bo uveden globalno. Ta cilj je sicer za zdaj neizvedljiv, saj mu v ZDA nasprotujejo.
“Še vedno menimo, da je davek na finančne transakcije zelo nevaren in da bo negativno vplival na rast,” je danes vnovič opozoril švedski finančni minister Anders Borg.
Zato sta Nemčija in Francija konec septembra pozvali k omejeni uvedbi tega davka. To je mogoče v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga predvideva pogodba EU v primeru, ko odločitve o neki pomembni temi, ki se sicer sprejema s soglasjem, nikakor ni mogoče doseči, skupina držav pa vseeno želi tesnejše sodelovanje na tem področju.
Prvi korak za zagon tega mehanizma je, da se z okrepljenim sodelovanjem strinja najmanj devet članic unije. Te morajo komisiji to uradno sporočiti, nato ta njihovo pobudo preuči in se odloči, ali bo okrepljeno sodelovanje predlagala ali ne. Če ga predlaga, na koncu o tem odločajo vse članice unije s kvalificirano večino, strinjati pa se mora tudi Evropski parlament.
Slovenija je pripravljenost na sodelovanje pri uvedbi evropskega davka na finančne transakcije uradno izrazila v petek. Poleg pobudnic Nemčije in Francije so ga uradno podprle še štiri države – Avstrija, Belgija, Portugalska in Grčija.
Ciprsko predsedstvo bo danes članice unije pozvalo, naj se izrečejo, ali so se pripravljene pridružiti pobudi za zagon okrepljenega sodelovanja. Poleg omenjene sedmerice naj bi o sodelovanju v pobudi razmišljale še Estonija, Španija, Italija in Poljska. Pričakovati je sicer, da bo število devetih držav doseženo in tudi preseženo.
Slovenski minister je ob prihodu na zasedanje ocenil, da je možnost za uvedbo tega davka “realna”, a opozoril, da tudi države, ki so okrepljeno sodelovanje že podprle, menijo, da je treba še doreči več podrobnosti in tudi resnih vprašanj, na primer ali se bo s tem financiral evropski proračun.
Izplen tega davka v Sloveniji ne bo zelo velik, zato je za nas pomembno, kdo bo nosil administrativne stroške njegovega pobiranja, je pojasnil Šušteršič in omenil možnost, da bi bil vzpostavljen podoben mehanizem, kot velja pri carinah.
V Sloveniji sicer prav zdaj poteka vroča razprava o davku na finančne storitve, ki je tarča ostrih kritik, tudi iz bančnega sektorja.
Minister se je na te kritike danes odzval z besedami: “Veseli me, da ljudje nasprotujejo vsakemu davku, ki ga predlagamo, ker tudi sam menim, da poviševanje davkov ni prava pot za reševanje javnih financ.” A ob tem je dodal, da primanjkljaja pač ni mogoče zniževati samo pri izdatkih. “Davek na finančne storitve je pač eden od od poskusov, da se obremeni tudi finančni sektor in da tudi ta prispeva k reševanju krize,” je še poudaril.(sta)
Finančni minister Janez Šušteršič meni, da je uvedba davka realna, a da je odprtih vprašanj še veliko, zato je cilj, da se ga uvede leta 2014, ambiciozen.