Hrvaški zapori prenatrpani
Hrvaški zapori so prenatrpani. Po podatkih pravosodnega ministrstva v Zagrebu je v kazenskih ustanovah več kot 5000 oseb, čeprav so kapacitete omejene na slabih 3800 mest. Zgolj lani je bilo v hrvaških zaporih zaprtih več kot 18.000 ljudi, med njim je bilo manj kot pet odstotkov žensk.
Čeprav so lani odprli novi zapor v Glini, kjer je prostora za 420 zapornikov, s čimer se je število postelj v hrvaških zaporih v primerjavi z letom 2010 povečalo za 19 odstotkov, so kapacitete še vedno premajhne.
O gneči v hrvaških zaporih priča tudi statistični podatek, da povprečno na eno mesto v celicah pride 1,29 zapornika, v nekaterih kazenskih ustanovah imajo tudi za 40 odstotkov več zapornikov kot postelj, navaja ministrstvo v letnem poročilu.
Zaradi prevelikega števila zapornikov, posebej tistih, ki so v preiskovalnem zaporu, je število poskusov samomorov poraslo za 40 odstotkov, za 30 odstotkov več pa je primerov namernih poškodb med zaporniki, ocenjujejo na ministrstvu.
Ministrstvo opaža porast števila zapornikov, ki so storili katero izmed kaznivih dejanj spolne zlorabe, in starejših od 59 let. Sicer je najštevilčnejša skupina zapornikov, ki imajo med 27 in 39 let; predstavljajo 42,3 odstotka populacije v hrvaških zaporih. Lani so za zapahe spravili tudi 42 mladoletnikov.
Slaba polovica hrvaških zapornikov ima končano srednjo šolo, več kot petina pa jih ima zgolj osnovno šolo. Z univerzitetno izobrazbo jih je bilo lani 89. Zaprte ženske imajo v povprečju višjo izobrazbo kot moški.
Vsak zapornik hrvaško državo dnevno stane 58,6 kune (7,80 evra), kar je sedem kun ali slab evro več kot leta 2005. Večino tega zneska so lani predstavljali stroški za hrano in namestitev, slabo petino pa zdravljenje in ostalo.
Hrvaška je za zaporniški sistem lani porabila 538 milijonov kun (72 milijonov evrov), večino denarja pa so porabili za plače zaposlenih. Sicer pa na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da potrebujejo za 20 odstotkov več paznikov in drugih uslužbencev.
Hrvaški zaporniki so lani s svojim delom priskrbeli zaporom tudi 2,6 milijona kun (346.000 evrov) dobička, ki je bil porabljen za krpanje lukenj v proračunu zaporniškega sistema.
Zaradi novega kazenskega zakonika, ki ga bodo na Hrvaškem uveljavili predvidoma v začetku prihodnjega leta, na pravosodnem ministrstvu pričakujejo, da bodo znižali število zapornikov za deset odstotkov. Novi zakonik namreč predvideva, da bodo obsojenci lahko kazen do enega leta zapora odslužili z družbeno koristnim delom.(sta)
(fotografija je simbolična)