V mariborskem klubu KGB se je drevi začel letošnji sklop pogovorov Družabno družboslovje, ki jih v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor vodita Vesna Vuk Godina in Andrej Fištravec. Prvi gost jesenskega cikla je bil eden od očetov slovenske ustave in predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta France Bučar.
Bučar se je v pogovoru dotaknil predvsem zgodbe svojega življenja, tega, kako se je pridružil narodno-osvobodilnemu boju, njegovega povojnega življenja ter časa, ko je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in se izpopolnjeval v ZDA.
Spregovoril je tudi o aktualnih slovenskih razmerah in na vprašanje, kaj je šlo v naši državi od osamosvojitve do danes narobe, da smo se znašli v sedanjem stanju, odgovoril z besedo, da vse. Po njegovih besedah se namreč še danes kljub osamosvojitvi in prelomu s komunizmom nadaljuje koncept nekdanjega režima, v katerem je vsa oblast skoncentrirana v rokah politične elite. Danes je ta sicer večpartijska, v bistvu pa še vedno partijska, zato je po njegovem na vrhu tudi takšna “ribarija” za oblast.
Kolikor je pri nas demokracije, je je zato, ker nova struktura svojih nalog ne obvlada, je prepričan Bučar in dodaja, da je naša bistvena naloga, da prestrukturiramo družbo, ne zgolj gospodarstvo. V Sloveniji gre namreč še zmeraj za družbo posameznikov, ki nimajo nobene moči, notranje povezovati pa se ne morejo in ne smejo.
“Največja nevarnost za našo družbo je zato uničenje sleherne celice, ki bi kazala tendenco k samostojnosti. Danes gre za razslojevanje tako imenovanega srednjega razreda, ki predstavlja bistvo moderne družbe. K temu pa vodi tudi pot razgradnje ustavnega sistema, zato sem sam v teh razmerah tako odločno proti slehernim ustavnim spremembam,” je v Maribor dejal Bučar.
Avtor vrste knjižnih del s strokovnega področja javne uprave in organizacijskih ved ter številnih publikacij s političnega področja je ob tem omenil tudi “tihi sporazum” med politično in gospodarsko elito, ki ji je prva dala proste roke pri tajkunizaciji v zameno za podporo. To se jim ni posrečilo, eden od rezultatov tega pa je po Bučarjevih besedah tudi današnja kriza. A mnogo večja katastrofa bi po njegovem bila, če bi se jim ta projekt posrečil.
Bučar je nezadovoljen tudi z današnjo vlogo parlamenta, ki ima kljub parlamentarni demokraciji bolj vlogo debatnega kluba. Poslanec bi namreč po njegovem moral doseči relativno visoko stopnjo neodvisnosti, ne pa da ima danes zgolj vlogo nekakšnega poslušnega uradnika brez moči. Dokler ne bomo imeli organov, ki bodo lahko odločno povedali svoje mnenje, bo ta država plula tako, kot pluje. Sicer pa je na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, odvrnil, da so vse socialne prelome v zgodovini vodili intelektualci.
Bučar se je dotaknil tudi razmišljanja Evropske unije o federaciji in o tem dejal, da tisti slovenski politiki, ki se za to zavzemajo, ravnajo v popolnem nasprotju s temelji slovenskega osamosvojitvenega procesa. Jugoslavija je namreč po njegovem razpadla prav zaradi federalnega sistema, saj je nemogoče živeti v državi, ki je zlepljena iz tako različnih elementov. Če hoče EU preživeti, mora zato najti nov izviren odgovor na to, kako povezati tako različne skupnosti. To bo njen zrelostni izpit, sicer bo bolj kratkega veka, je še dodal Bučar. (sta)
France Bučar: “Če hoče EU preživeti, mora zato najti nov izviren odgovor na to, kako povezati tako različne skupnosti.”


Kar gerontološka sekcija iz ozadja naj prevzame oblast.
OZNA je namreč znala “prepričati” ljudi, da so raztrgani in lačni prisegali oblasti, ki jih je slekla in izstradala.
In Bučar ni bil nakmanj pomemben pri OZNI.
Če bi bili Slov. leta 91 vedeli da je Tov. Bučar isti morilec kod sta M.Ribićić,
J.Stanovnik Itd.
ŠTEFKA KUČAN, ti bi nam lahko marsikaj povedala in odprla oči našim rdečim bratom.
Tvoj mož ti je najbrž veliko pripovedival o lumparijah, ki so jih počeli skupaj s svojimi tovariši komunisti.
Tudi to nam, ŠTEFKA, povej, če je res tak petelin, da so bila dekleta pripravljena celo umreti zanj.
A ni Bučar že okrog leta 1950 naredil tisto, kar so nekateri naredili in sprevideli že slavnega leta 1988.
Je pa čuden in unikaten tič ta Bučar in povsem ne paše v noben predal.
Murgeljski trobentač pa gotovo ni.
Larfa opičja, kako nas je potegnil za nos… Pred osamosvojitvijo ga je jugoslovanska loža poslala v Strasbourg na neko Evropsko zasedanje, kjer je govoril proti finančni pomoči Markovićevi vladi. Slovenski mediji so to obesili na veliki zvon in v nas naslikali zlikovca Bučarja kot domoljuba. Ko so mu ustvarili lažno podobo, so ga zlahka vrinili v nastajajočo pomladno skupino. Na široko se je vsedel v Demos in skupaj z zlikovko Spomenko Diklić Hribar, ki je bila neposredna srbska vrinjenka, rovaril in spodkopaval demokratizacijo. Večini se nam je razkril ob romanju na magistrat, ko so šli poljubljat nogo rdeči opici Zorangutanu. Nekaj jih je pa še vedno zapeljanih in mislijo, da je pod Karantanskim klobukom, ki ga je za krinko Bučar nosil po Ljubljani, domoljuben Slovenec. Zmota. Dedec je prvovrstni zlikovec in spomenik mu bomo postavili na Cesti dveh cesarjev.
Kaj reči drugega, kot strinjati se z LOMBEEJEM.
Današnji Bučar je spet tisti Bučar iz leta 1945, prilagojen današnjim razmeram pri rdečkarjih.
Če greš ti iz OZNE, se pa OZNA vrne vate.