Festival Borštnikovo srečanje vabi na ladjo norcev v smer svetle utopije

V Mariboru bo med 16. in 26. oktobrom pod geslom Ostrimo ustvarjalnost potekal 47. festival Borštnikovo srečanje. Zvrstilo se bo več kot 60 dogodkov, prvič je festival tudi koproducent ene od predstav. Umetniška vodja Alja Predan je danes ob predaji listin pokroviteljem povabila na “ladjo norcev, ki pluje nekam v smeri svetle utopije”.

Nacionalni gledališki festival vsako leto postreže s smetano slovenskih gledaliških uprizoritev minule sezone. V tekmovalnem programu se bo pomerilo 12 predstav po izboru novega selektorja Primoža Jesenka, najboljše pa bo izbrala strokovna žirija, v kateri bosta ob Meti Hočevar, Zali Dobovšek in Jaši Drnovšku še dva strokovnjaka iz tujine, Mark Brown in Arthur Sonnen.

Vrhunec vsakoletne sklepne slovesnosti je podelitev Borštnikovega prstana kot najpomembnejše igralske nagrade za življenjsko delo. Potem ko si ga je lani nadela Milada Kalezić, bo prstan letos po pravilniku prejel igralec.

Medtem ko je bilo Borštnikovo srečanje v preteklosti predvsem tekmovalnega značaja, prihaja zadnja leta vedno bolj v ospredje spremljevalni program. Kot je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilo Rošker, se festival vedno bolj odpira svetu in je že postal prepoznavna blagovna znamka v tujini.

Po besedah Predanove bo spremljevalni program v najobsežnejši izdaji doslej, ogledati si bo mogoče 11 domačih in sedem tujih predstav. Slednje prihajajo iz Srbije, Poljske, Češke, Hrvaške, Belgije in Nemčije. Programski sklop Fokus je letos posvečen češki dramatiki in gledališču, v sklopu Showcase pa si bo mednarodna strokovna javnost ogledala deset predstav.

Eden od vrhuncev letošnjega festivala je uvodna predstava When the Mountain Changed Its Clothing, ki jo je nemški skladatelj Heiner Göbbels pripravil s slovenskim zborom Carmina Slovenica. Koproducent predstave je prav Borštnikovo srečanje v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK).

Bogata vsebina prikriva finančne težave festivala, katerega proračun letos znaša okoli 450.000 evrov. Kot je poudarila Predanova, je prispevek sponzorjev v zadnjih treh letih drastično upadel. “Včasih se mi zdi, da se tisti, ki še vztrajate, pa četudi skromno, skupaj z nami stiskate na ladji norcev, ki pluje nekam v smeri svetle utopije, a je vprašanje, kdaj in če sploh jo bo dosegla,” je položila na srce zbranim predstavnikom podjetij, ki s sponzorskimi sredstvi še ostajajo zvesta festivalu.

Ponovila je svoje prepričanje, da kultura in umetnost nista potrošnja, ampak investicija v prihodnost. S tem se je strinjal tudi predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge, prepričan, da Slovenci ne smejo pristati na to, da bi po vzoru trgovin tudi na področju kulture zavladale multinacionalke. “Zato ker je kultura tista, ki nas ohranja in plemeniti,” je poudaril.(sta)