Pri pomoči otrokom, ki imajo težave z alkoholom, ključni starši

Slovenci smo po porabi alkohola v vrhu EU, še posebej kar zadeva mlade. Zato je po mnenju strokovnjakov toliko bolj pomembno, da se otroci o škodljivih posledicah alkohola poučijo zelo zgodaj. A pogosto so njihovi starši preveč zaščitniški ali brezbrižni, da bi privolili v strokovno pomoč, in popivanje jemljejo kot nekaj povsem običajnega.

Po podatkih mednarodne raziskave četrtina vprašanih slovenskih 15-letnikov navaja, da vsaj enkrat tedensko pijejo alkohol, 41 odstotkov pa, da so bili že opiti. Med vzroki za pitje najpogosteje navajajo sprostitev, pridobitev poguma in samozavesti ter pozabo težav v šoli in drugih skrbi. Pijejo tudi zato, da se prilagodijo družbi, lažje sklepajo nova poznanstva, ker jih k temu navedejo reklamni oglasi, všečen izgled in okus alkoholnih pijač, pa tudi zato, ker so brezalkoholne pijače dražje.

Po mnenju sodelujočih na regijski konferenci o problematiki alkoholizma, ki je ta teden potekala v Mariboru, je glavni razlog za takšno stanje visoka toleranca družbe do tega pojava. “Do alkohola nismo kritični in se celo s tem, da smo nekaj spili, radi pohvalimo. Po drugi strani smo vinorodna dežela, s čimer ima uživanje alkohola dolgo tradicijo in je lahko dostopen,” je pojasnila Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Strokovnjaki menijo, da je za spreminjanje tega trenda ključna vzgoja, zato staršem svetujejo, naj se s svojimi otroki čim več pogovarjajo o slabih lastnostih alkohola in da so zanje dober zgled. “Težava je, da se pri nas popivanje jemlje kot nekaj normalnega, nekaj kar spada k odraščanju,” je dejala Olivera Stanojević Jerković z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. “Mladi se sploh ne znajo zabavati brez alkohola.”

Pred leti so v nekaterih slovenskih mestih skušali v šolah uvesti zaključne zabave brez alkohola, a jim to zaradi nasprotovanja staršev ni uspelo. Prav tako je vedno več popivanja na končnih izletih, zaradi česar pa se starši sploh ne razburjajo.

Alkohol dela velike preglavice tudi Rdečemu križu, ko organizira počitnice na morju za otroke. “Ne morete si predstavljati, koliko so otroci v svojem okolju navajeni, da redno uživajo alkohol. Zgodilo se je celo, da so starši prišli obiskat svojega otroka na morje in ga nato čez tri, štiri ure pripeljali nazaj vinjenega, in to deset oziroma 11-letno deklico,” priznava vodja območnega združenja Rdečega križa Maribor Alojz Kovačič.

Karmen Osterc Kokotovič z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pravi, da obstajajo številni programi za pomoč mladostnikom, ki se zatekajo k alkoholu. “A pride jih premalo, glede na to kako razširjen je ta problem.”

Poudarila je, da ima vsak otrok pravico do odraščanja v zdravem okolju, za njihovo dobrobit pa so do njihovega 16. leta odgovorni starši. “Kadar starši tega ne zmorejo sami, jim lahko pomagajo inštitucije, kjer se jim nudi strokovna pomoč, da lahko mladostnik dejansko odraste v zdravo odraslo osebo.”

“Težava pa je, da so vsi ti programi na prostovoljni osnovi. To pomeni, da staršu ni treba izvesti priporočil centra za socialno delo ali se udeležiti strokovnega svetovanja. Če se vse ustavi pri svetovanju, ne pa zahtevah, se lahko posameznik sam odloča in odločil se bo na podlagi udobja,” je prepričana.

V primeru, ko policija zasledi vinjenega mladoletnika, je sankcija za starše le poročilo pristojnemu centru za socialno delo. Frančiška Premzel s Centra za Socialno delo Maribor je povedala, da se starši v takšnih primerih največkrat odzovejo zelo zaščitniško in navajajo najrazličnejša opravičila in izgovore za otrokovo početje, s tem pa otroku dolgoročno škodijo. Staršu na centru ponudijo pomoč v obliki svetovanj, a če starši to pomoč odklonijo, center otroku ne more ukazovati.

“Otrok, ki nima te sreče, da bi se rodil v okolju, kjer ni normalno, da se pije, je torej prepuščen sam sebi,” je povzela Osterc Kokotovičeva. Želi si, da bi v državi obstajala institucija, ki bi takšnim otrokom lahko vendarle pomagala, in to kljub morebitnemu nasprotovanju njihovih staršev.(sta)

(fotografija je simbolična)