Obeležujemo peto obletnico mednarodnega dne demokracije

Generalna skupščina OZN je leta 2007 15. september določila za mednarodni dan demokracije, ki letos poteka pod naslovom Dialog in vključenost – nujno potrebna za demokracijo. Krepitev dialoga, zagotavljanje in spodbujanje razvoja demokratičnih vrednot so po oceni predsednika DZ Gregorja Viranta med pomembnimi nalogami parlamenta in parlamentarcev.

Izrednega pomena pa je, tako je Virant zapisal ob mednarodnemu dnevu demokracije, tudi vloga državljank in državljanov kot osrednjih subjektov demokracije. Ti namreč po njegovem mnenju “s sodelovanjem pri upravljanju javnih zadev, z izražanjem svojega mnenja in predlogov, neposredno ali pa prek tistih, katerim so s svojo volilno odločitvijo zaupali del svoje pravice odločati o javnih zadevah, sooblikujejo vsebino demokracije”.

Poslanke in poslanci imajo po Virantovih navedbah ob tem posebno odgovornost, da ob obravnavi zakonodajnih predlogov in drugih aktov skrbno preverijo vse različne rešitve, njihove možne učinke na celotno družbo in na njene posamezne dele ter hkrati zagotovijo uresničevanje skupnega interesa.

Ekonomske in finančne razmere, v katerih se nahaja Slovenija, pa tudi ves razviti svet, ter s tem povezano krhanje sistema vrednot, nas opominjajo na potrebo po razmisleku o nadaljnjem konceptu razvoja družbe, meni predsednik DZ. Krepitev medsebojnega dialoga na vseh ravneh ter spoštovanje in vključevanje drugačnosti in drugače mislečih, sta tako “le dva izmed številnih obrazov demokracije, ki črpata iz njenih temeljev: vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic”.

Generalna skupščina OZN je pred petimi leti povabila k praznovanju in obeležitvi dneva demokracije, predvsem v smislu priložnosti za širjenje zavedanja pomena demokracije, promocije demokratičnih načel in njihove dosledne rabe tako v posameznih državah kot tudi na mednarodni ravni.

Ob tem je bilo poudarjeno, da ne obstaja en in edini model demokratične ureditve, pač pa da mora sistem, ki naj bi veljal za demokratičnega, upoštevati načela, ki so se uveljavila kot splošna sprejeta načela demokratičnega vladanja in upravljanja splošno družbenih zadev.

Družba Economist Intelligence Unit je sicer v svojem letnem poročilu o indeksu demokratičnosti decembra lani ocenila, da Slovenija sodi med države s pomanjkljivo demokracijo. Med 167 državami se je Slovenija uvrstila na 30. mesto s skupno oceno 7,76, kar je dve mesti višje kot leto prej. Pri tem je bilo za oceno “polne demokratičnosti” treba zbrati nad osem točk. Naša država se je na lestvico uvrstila tik za Francijo in pred Italijo. Vrh lestvice je zasedla Norveška.(sta)

Krepitev dialoga, zagotavljanje in spodbujanje razvoja demokratičnih vrednot so po oceni predsednika DZ Gregorja Viranta med pomembnimi nalogami parlamenta in parlamentarcev. (foto: arhiv Demokracije)