Osnutek nove konzorcijske pogodbe za prodajo Mercatorja že pripravljen
Po propadli prodaji večinskega deleža Mercatorja v začetku letošnjega leta se Pivovarna Laško, banke in NFD znova pripravljajo na prodajo svojih deležev v trgovski družbi. Mercator bodo tudi tokrat poskusili prodati skupaj in tako iztržiti najboljšo možno ceno. Osnutek konzorcijske pogodbe je že pripravljen.
Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila STA, se skupne prodaje večinskega deleža največjega slovenskega trgovca vnovič lotevajo isti akterji, ki jim v začetku leta zaradi številnih Mercatorja ni uspelo prodati hrvaškemu Agrokorju.
Poleg družb iz skupine Pivovarne Laško, ki imajo skupaj v lasti 23,34-odstotni delež Mercatorja, naj bi tako k skupni prodaji pristopile še NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria bank, NKBM ter sklad NFD 1 in NFD Holding.
Da si Pivovarna Laško želi vnovičnega oblikovanja konzorcija prodajalcev Mercatorja, je že po zadnji seji nadzornega sveta Pivovarne Laško zatrdil njegov predsednik Vladimir Malenković. Takrat je dejal, da so se nadzorniki Laškega do osnutka konzorcijske pogodbe tudi opredelili in upravi družbe podali določena priporočila.
Odgovori bank glede oblikovanja prodajnega konzorcija za Mercator so skopi. V NLB, ki je 11-odstotna lastnica Mercatorja, o tem molčijo, v Abanki poudarjajo, da v skladu s poslovno politiko namer glede nakupov oziroma prodaje lastniških naložb ne komentirajo.
Hypo Alpe Adria si kot eden izmed upnikov Mercatorja prizadevajo, da se za družbo najde strateškega partnerja. Banka posledično podpira vse predloge, ki bodo največjega slovenskega trgovca in hkrati eno največjih in najuspešnejših trgovskih verig popeljale v stabilno in dolgoročno prihodnost. “Podrobnosti posameznih odločitev ter procesov zaradi zaščite interesov vseh vpletenih strani ne moremo komentirati,” so za STA še navedli v banki.
UniCredit Banka Slovenija skrbno preuči vse poslovne priložnosti, so glede oblikovanja konzorcija za STA povedali v banki, kjer, kot pravijo, poslujejo v skladu z vsemi pravnimi normami in dobro poslovno prakso, dodatnih informacij o obstoječih oz. potencialnih poslih pa zaradi varstva poslovnih interesov ne morejo razkrivati.
V Gorenjski banki so za STA povedali, da so še vedno zainteresirani prodati svoj delež v Mercatorju, pri čemer menijo, da bi bila prodaja prek konzorcija lastnikov, zainteresiranih za prodajo, uspešnejša.
Lastniki Mercatorja so v zadnjih letih že večkrat skušali prodati svoje deleže v trgovski družbi. Resneje se je Mercator znova začelo prodajati lansko poletje, ko so se za skupno prodajo odločili Pivovarna Laško, banke in NFD.
Potem ko se konzorcij prodajalcev, predvsem zaradi številnih nasprotovanj prodaji, z Agrokorjem ni uspel dogovoriti ničesar, so Hrvati 7. februarja letos umaknili ponudbo za odkup 52,10-odstotnega deleža deleža Mercatorja, v kateri so za delnico ponujali 221 evrov. V Agrokorju so namreč menili, da bi proces prodaje lahko trajal še zelo dolgo, pri čemer možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena.
Po poročanju nekaterih hrvaških medijev naj bi sicer že pred nekaj meseci v Agrokorju stekle priprave na prevzem Mercatorja in prevzemna ponudba bi lahko bila objavljena v septembru. Toda Hrvati zdaj najverjetneje čakajo tudi na nadaljnje korake lastnikov Mercatorja. Prav vsi namreč krvavo potrebujejo sveža sredstva in si želijo naložbo v Mercator čimprej prodati.
Je pa seveda vprašanje, koliko bodo lastniki Mercatorja iztržili za delnico. Agrokor vsekakor ne bo več ponudil 221 evrov, a hrvaški mediji navajajo, da bo ponujena cene vseeno vsaj za 50 evrov višja od cene, ki jo Mercator dosega na borzi. Te dni se delnica Mercatorja giblje okoli 120 evrov. (sta)
(fotografija je simbolična)
Kar dajmo ga prodat, pa najboljš kar Agrokorju, da bo šlo ja vse u maloro. Kakšne izdelke bomo lahko potem še kupovali v mercatorjevih trgovinah? Vse več bo tujih blagovnih znamk in vedno manj slovenskih izdelkov. Podobno kot je recimo v drogerijah DM, kjer s polic prodajaln umikajo slovenske izdelke (Subrina, Paloma…) in na policah vse več tujih izdelkov. In kaj bo potem z našim gospodarstvom, kam sploh peljemo ta naš kao slovenski vlak? Se bojim da to ni rešitev!
@ JUSKO, milo povedano sem vesel, da dobimo kaj tujega. V robčke PALOMA še smrkniti ne smeš, ker ti vse ostane v roki.
Povejte mi, kaj je “slovenska blagovna znamka”! Zame so to zelo ceneni ponaredki.
Edina dobra blagovna znamka je PIPISTREL, a ta seveda proizvaja v Italiji. Sicer pa vprašajte kmete iz Vipavske doline, koliko jim je plačeval FRUCTAL za kilo sadja, pa boste prišel do spoznanja, da se ta “znamka” lahko preseli na Mars, pa ne bi bilo nobene škode. Slovenci so v večini jokajoči drekači. Hočejo denar za nekaj, kar ni nič vredno. Delati pa nočejo.
Prodaja Mercatorja tujcem (beri Agrokorju) pomeni propad slovenske prehrambene industrije in s tem prehranske neodvisnosti države. Ko ne bomo imeli Mercatorja, bo v nekaj letih cena hrane veliko večja, kot je danes in večina izdelkov bo iz tujine. To pomeni, da nam bodo drugi dirigirali, kaj bomo jedli, kaj ne in koliko bo to stalo. Tipičen primer so Müeller, Hofer, Lidl… v teh trgovinah ni več slovenske robe, in sem zahajajo le še izdajalci (roba pa ni nič cenejša od drugih trgovcev, pa tudi bolj kvalitetna ne). Živeti iz danes na jutri je pač dražje na dolgi rok, ampak človečki tipa anahonda tega pač ne kapira, jewohl? Sicer pa mi komentar anahonde diši po majerjevih metodah…