Danes proslavljamo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Danes je državni praznik, ko se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan se je pred 93 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih namreč zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Posebne državne proslave ob tem prazniku letos sicer ne bo.

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom kot državni praznik praznujemo od leta 2006, ki pa ni dela prost dan. Ta praznik, poleg dneva Rudolfa Maistra ter dneva vrnitve Primorske k matični domovini, se sicer po sklepu vlade od leta 2009 s statusom državne proslave organizira le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.

Osrednja regijska prireditev ob tem dnevu pa bo potekala danes v Veliki Polani. Zbrane bo nagovoril minister za obrambo Aleš Hojs, udeležila pa se je bosta tudi predsednik republike Danilo Türk ter evropski poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver. Slednji je bil sicer slavnostni govornik v Beltincih, kjer so praznik obeležili že v četrtek.

Prekmurje, ki je bilo 900 let zunaj matičnega slovenskega ozemlja v okviru Avstro-Ogrske, je po njenem razpadu po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del Prekmurcev, Porabski Slovenci, pa je ostal pod Madžarsko, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Rabo.

Pokrajino so jugoslovanske čete brez boja zasedle 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.(sta)

Osrednja regijska prireditev ob tem dnevu pa bo potekala danes v Veliki Polani. Zbrane bo nagovoril minister za obrambo Aleš Hojs. (foto: arhiv Demokracije)