Štirje predsedniki razgrnili vizijo o bančni in fiskalni uniji
Štirje predsedniki so razgrnili vizijo o prihodnosti EU, ki naj bi rešila krizo in ohranila evropski projekt. Nova ureditev, ki naj bi bila vzpostavljena v naslednjem desetletju, bo najbrž zahtevala spremembe pogodbe EU. V viziji so opredelili tudi temelje za bančno in fiskalno unijo, ki terjata prenos nacionalnih pristojnosti na raven EU.
Vizija o prihodnosti EU je razgrnjena v poročilu, ki so ga pripravili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
V tem poročilu z naslovom K pravi ekonomski in monetarni uniji so štirje predsedniki opredelili štiri stebre prihodnje arhitekture unije. To so bančna unija, fiskalna unija, krepitev ekonomske unije ter krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti.
Prvi steber je predlog za vzpostavitev bančne unije, ki pa je v dokumentu imenovana “integriran finančni okvir”. Ta naj bi zagotovil finančno stabilnost in kar se da zmanjšal breme davkoplačevalcev pri reševanju bančnih kriz.
V tem okviru četverica predlaga krepitev evropskega nadzora nad bankami ter skupne sheme za zavarovanja bančnih vlog in skupni mehanizem za reševanje bank, ki naj bi se napajal iz prispevkov bank. Vlogo evropskega nadzornika naj bi prevzela Evropska centralna banka.
Drugi steber je predlog za vzpostavitev fiskalne unije, imenovan “integriran proračunski okvir”. Ta predvideva poglabljanje fiskalnega povezovanja ob prenašanju nacionalne suverenosti Bruslju. “Območje evra bi lahko v primeru kršitev fiskalnih pravil zahtevalo spremembe proračunskih ovojnic,” piše v poročilu.
Vzporedno s poglabljanjem fiskalnega povezovanja bi unija stopala tudi proti skupnim evrskim obveznicam. Koraki k uvedbi skupnih evrskih obveznic bi bili namreč mogoči, dokler bi bila na drugi strani trden okvir za zagotavljanje proračunske discipline in konkurenčnosti, piše v poročilu. Gre za srednjeročni projekt, ki vključuje tudi možnost vzpostavitve sklada za odkup dolga.
Tretji steber je “okvir za integrirano ekonomsko politiko” ali krepitev ekonomske unije, ki naj bi zagotovil spodbujanje trajnostne rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti pa tudi socialne kohezije. V tem okviru bi bile na primer opredeljevale smernice za reforme na trgu dela in usklajevanje davčnih politik.
Četrti steber pa je zagotavljanje “potrebne demokratične legitimnosti” in odgovornosti za odločanje v okviru ekonomske in monetarne unije. “Premiki k bolj integriranemu fiskalnemu in ekonomskemu odločanju med državami bodo terjali trdne mehanizme za legitimno in odgovorno skupno odločanje,” piše v poročilu.
Van Rompuy pričakuje na vrhu konec tedna načelno podporo tej viziji. V tem primeru napoveduje, da bodo štirje predsedniki na decembrskem vrhu predstavili podroben načrt o tem, kako do prave ekonomske in monetarne unije, oktobra pa vmesno poročilo.(sta)
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. (foto: arhiv Politikis.si)