Preberite pismo: Insiderka razkriva vso bedo “koksovcev”, njihovo požrešnost in nerealna pričakovanja

Po zelo odmevnem članku na Politikisu, ko smo razkrili dve e-sporočili, ki sta pokazali neresnost koksovcev, in to, da je njihovo “članstvo” vedno manjše, saj so uvideli, da so njihove zahteve neutemeljene in neupravičene, sedaj na našem portalu objavljamo še eno pismo na to temo. Napisala ga je go. Ifigenija Simonovič, ki je že sodelovala pri neki parcialni “akciji” koksovcev, a kaj hitro uvidela, kam ta “kulturni pes taco moli”. Njeno pismo objavljamo v celoti in nelektorirano.

“Sposšovani “koksovci” ali kako naj vas imenujem – padla sem na isti seznam, ne da bi me kdo vprašal, če to želim ali ne… podprla sem, kar sem, nisem pa se dovolila dati na noben vecni seznam.
Sodelovala sem na “maratonu” branja na Resljevi, v podporo mladim. Brala sem v prisotnosti dveh poslušalcev, medtem ko je organizatorka pometala po tleh, medtem ko sem jaz brala pesmi! Ni me niti pozdravila niti najavila. Prišla sem tudi zato, da sem lahko izrazila zadržanost glede aktivističnega delovanja zoper sesuvanja ministrstva za kulturo, ko pravzaprav razumem, da gre za združevanje ministrstev, da bo manj birokracije (manj pisarn, manj stroškov???), ker se mi ne zdi slabo. Koks je udaril na enako nekulturen način kakor politiki. Brez poskusa pogovora. navaden pretep! Oko za oko se mi zdi še manj kulturen način kot zadati prvi udarec. Udarec je priletel, čutim ga, a pretepati se nočem.

Koks se ukvarja z MK, tako smo kulturniki zaslepljeni s svojim problemom in ne reagiramo na strahotne krivice, ki se godijo gradbincem, šiviljam, študentom, brezposelnim, starejšim, bolnim, umirajočim… mene res ne zanima, kdo deli denar za kulturnike: minister ali sekretar. Denarja ni dovolj za vse, kar bi radi, kakorkoli se razdeljuje, bo nekdo prizadet. Politiki se menjajo, vse variante nas se čakajo. Bile so volitve. Imamo, kar smo izbrali. Koliko kulturnikov je šlo na volišče, ko je bil referendum o druzini? Koliko kulturnikov se je javno izpostavilo za pravice homoseksualcev? Kaj vse se pometa pod prag? Kaj vse ignoriramo. Kaj vse podpiramo po opičje! Koliko kulturnikov pa kandidira za funkcije v DSP? Prosit je treba ljudi, da bi se “aktivirali”. Komaj dobimo dva na seznam, da je sploh smiselno imeti volitve! Kolikokrat volimo med dvema po principu: katero zlo je slabše!

Jaz sem hvaležna vsakemu, ki si vzame čas, da nekaj naredi za druge. Jaz nisem pripravljena prevzemati nobenih funkcij. zato ne smem kritizirati drugih.
Denar? Ja, lepo je biti plačan za svoje delo, a veliki pesniki so delali po knjižnicah, vodili krožke za otroke, pisali pa zastonj. V arhivih so stotine strani osnutkov, rokopisov. Vse ne more biti plačano. Nihče ni plačan za čisto vse. Problem so tisti, ki se izplačujejo za manj kot nič.

Ne vem, kdo je Igor K., ne vem, kdo je neka Blažka, ne vem, kdo za kaj zbira, ne vem, kdo je rit, ki čaka na svoj profit, ne dovolim, da mi takole padajo v racunalnik reči, ki me motijo, ko skušam delati – delam z zadnjimi trohicami entuziazma za kakršnokoli pisanje, prosim za mir. odpovem se užitku, ki pride z odzivom, tega si niti med sabo ne dajemo! Sčrtajte me, lepo prosim, z vseh aktivisticnih seznamov… zlasti s skupinskih pošiljk . . Gre za kulturo vedenja!

Hvala za pozornost, obljubim, da nikoli več ne bom težila, lep dan želim, naj se pesniku posreči verz, naj pisatelj sestavi odstavek, naj prevajalec stre trd oreh, naj baletnik izumi nov gib, naj glasbenik skomponira še neznano četrtinko, naj si režiser izmisli Hamleta brez lobanje! Samo nobenega pisma več!

ifigenija Simonovic”

“Jaz sem hvaležna vsakemu, ki si vzame čas, da nekaj naredi za druge. Jaz nisem pripravljena prevzemati nobenih funkcij, zato ne smem kritizirati drugih.”