Vlada in policisti še vedno za pogajalsko mizo
Pogajanja vodstev policijskih sindikatov z ministrom za delo Andrejem Vizjakom še vedno potekajo. Ali sta pogajalski strani pred četrtkovim razpisom roka za zbiranje podpisov za referendum po varčevalnem zakonu zbližali stališča, še ni znano, saj pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati. Več o izkupičku pogajanj bo tako znanega v četrtek.
Sindikalna in vladna stran že od petka poskušata doseči dogovor glede umika referendumske pobude o zakonu za uravnoteženje javnih financ, ki sta jo vložila policijska sindikata. Pogajanja potekajo za zaprtimi vrati, pogajalci pa so se dogovorili, da pogovorov do zaključka ne bodo komentirali.
Več o izkupičku pogajanj bo znanega v četrtek, ko se tudi izteče rok, do katerega mora predsednik DZ Gregor Virant določiti rok za zbiranje podpisov ta razpis referenduma. Virant naj bi na morebitni dogovor med vlado in policisti počakal do 18. ure. Dogovor bo sicer mogoč tudi po razpisu roka za zbiranje podpisov, saj lahko sindikati pobudo kadar koli umaknejo, zato se čas za pogajanja s policisti v četrtek še ne bo iztekel.
Od uspeha pogajanj je sicer odvisna usoda varčevalnega zakona. Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je namreč kot prvopodpisani v četrtek v državni zbor vložil 4753 podpisov podpore za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ.
Policisti stavkajo že dober mesec, stavko pa so pretekli teden še zaostrili. Policisti zahtevajo izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012 v višini 692 evrov bruto. Nasprotujejo enostranskim posegom vlade v plače, znižanju plač in prejemkov zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve ter posegom v potne stroške.
Med stavkovnimi zahtevami pa sta tudi sklenitev posebne kolektivne pogodbe in uresničitev sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev iz leta 2010, ki predvideva zaključek usklajevanj in pogajanj o ugotovljenih anomalijah in pomanjkljivostih plačnega sistema ter pripravo potrebne pravne aktov do konca leta 2011. (sta)
Foto: arhiv Demokracije
Janša v Bruslju naklada o umetni dilemi, ali fiskalno pravilo ali gospodarska rast. Nič pa ne pove o tem, da Nemčija dobiva kredite po ničelni obrestni meri (0,0%), Slovenija pa po več kot 7,0 procentni obresni meri. Važno je, da ga ima Merklova rada in mu dovoli, da ji liže…..