Vlada pred sindikate javnega sektorja z novim predlogom glede plač
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo s pogajanji, prekinjena v sredo. Neuradno je vlada pred sindikate prišla z dvema predlogoma – ali petodstotno znižanje plač brez izplačil obrokov odprave plačnih nesorazmerij, drugi predlog pa je desetodstotno znižanje plač s tem, da bi letos izplačali obe četrtini odprave nesorazmerij.
Pri tem naj bi bila vlada odprta do vseh možnosti, kako naj se plače znižajo – ali linearno, ali nelinearno ali pa kombinirano.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pred pogajanji dejal, da pričakuje, da se bodo dogovorili, kako “se bomo lotili celega kompleksa vprašanj, ki je sedaj v enem zakonu”. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki vsebuje varčevalne ukrepe, zaradi katerih je 23 sindikatov javnega sektorja za sredo napovedalo stavko, je namreč vlada sprejela v četrtek in ga poslala v DZ.
V torek dopoldne se bodo sestali vladni pogajalci pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka in predstavniki koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.
Na vprašanje, ali je še kakšna možnost, da bi danes prišli do kompromisa in bi bila stavka preklicana, Štrukelj odgovarja: “Možnost je vedno in upanje umira zadnje.” Kaj bi sindikatom morala ponuditi vlada, da bi odpovedali stavko, pa ni želel razkriti.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar je pred začetkom pogajanj pojasnila, da od današnjega srečanja pričakuje predvsem informacije. Pri tem je bila kritična, ker gre samo za pogajalsko sejo, “kot da bi bili v mirnodobnih časih”, in ne za pogovor o stavkovnih zahtevah s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja.
Mlakarjeva je povedala še, da so se pripravljeni odpovedati stavki, če bo vlada izbrala drugačen način dogovarjanja in če bo pripravljena na konsenz. V zvezi z zahtevami medicinskih sester je dejala, da zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij in da so se nato pripravljene pogajati o višini plač. “Zahtevamo odpravo nesorazmerja, potem znižanje do višine odprave, kar večinsko pomeni osem odstotkov. Lahko kakšen odstotek gor ali dol. Tu nimamo problema,” je poudarila.
Predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije Aleksander Ogrizek je bil pred začetkom pogajanj previden. Kot je napovedal, bodo poslušali vladne predloge, nato pa bodo videli, kaj in kako. Opozoril je, da gre za eksistenco gasilcev, saj so ti v Sloveniji slabo plačani in za razliko od EU necenjeni.
Na vprašanje novinarjev, kako bodo v sredo stavkali, je odgovoril, da z odpovedjo predavanj, izobraževanj ipd. Ob tem je zatrdil, da življenja ne bodo ogrožena, saj bodo sodelovali v vseh prometnih nesrečah in v podobnih primerih. “Gasilci imamo srce, vlada ga nima,” je sklenil.(sta)
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja nadaljujejo s pogajanji, prekinjenimi v sredo. (foto: arhiv Demokracije)
Tresla se je gora,rodila pa miš!
Ta umotvor dr. Mance Košir razširja neka Jožica Frigelj “po naši mreži”:
—————————————————————————-
PP, Pošti predal 29, Sobotna priloga Dela, 14. aprila 2012
Delo, 7. aprila
V času novih sporočil
»Narava krize je taka, da v celotni Sloveniji sama po sebi terja radikalni preporod,« je zapisal Janez Markeš v kolumni, mojem rednem sobotnem branju. Ne bi se mogla bolj strinjati z njim! Njegov sklep je: »Tudi vlada se mora odpovedati svojim prikritim ideološkim namenom z alibijem varčevanja in lakmusov papir je zagotovo šolstvo.« Dobra šola je ključna za našo prihodnost in odlični učitelji njen predpogoj! Zato naj bi uvedli sprejemne izpite za kandidate za učiteljski poklic in povečali avtonomijo učiteljev v šolah, ne pa varčevalnih ukrepov, kakršne predlaga vlada. Na nedavni javni tribuni gibanja Kakšno šolo hočemo smo orisali stanje šolstva in nakazali, kam želimo priti. Kot je povedal avtor dveh študij o naši OŠ, dr. Kristijan Musek Lešnik, je temeljni smisel šole »opremiti otroke z znanji, veščinami, kompetencami, ki jim bodo omogočile uspešno in zadovoljno življenje v prihodnosti«, namesto tega pa jim večina javnih OŠ predvsem posreduje informacije in ocenjuje njihovo uskladiščenje v učenčevem spominu. Z večanjem števila učencev v razredu, z omejitvami letnega dopusta učiteljev ter povečanjem učnih obveznosti zanje pač ne bomo dosegli večje kakovosti pouka in boljših odnosov med učitelji, učenci in starši, temveč bomo le kaj malega privarčevali. Na račun otrok, za katere so se borili zmagovalci referenduma o družinskem zakoniku, zdaj pa njihove zaskrbljenosti in protestov zoper nevarne varčevalne ukrepe ni opaziti.
Pritegnil me je tudi odličen intervju s profesorjem Bojanom Bugaričem pod naslovom Potrebujemo alternative, v katerem opozarja na evropsko nevarnost »zmanjšanja države«. Zaradi nje bodo tisti, ki so najmanj odgovorni za krizo, »najbolj prizadeti in jo bodo najbolj občutili«. Pravi, da manjka nekdo, ki bi nad tem izražal zaskrbljenost. »Ljudje imajo v glavnem vprašanja, odgovorov pa nimajo, in ker ni nobene politične stranke, ki bi takšne stvari problematizirala« se širi občutek, da je ta za blagostanje ljudi in sveta ogrožujoča neoliberalistična politika edina možna in/ali pa nastanek populističnih gibanj, ki problematizirajo idejo EU kot tako, česar se je treba bati. Profesor Bugarič resda razmišlja v evropskem kontekstu, a kljub temu bi bilo zaželeno, da bi pustil odtis svetlobe na časopisni strani, ko bi bil povedal, da imamo v Sloveniji alternativo. Zapisana je v odlični študiji Kam po krizi, spisani že leta 2009 (sic!), na podlagi katere je nastalo gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in stranka TRS. Torej se mnogi državljani in državljanke RS nismo odpovedali »ideologiji upanja«, kot ta alternativni pogled poimenuje Bugarič. Ko nas bo še več – to se bo zgodilo prav zaradi demontaže socialne države in uzurpacije demokracije — bo alternativa bolje vidna in politični zemljevid Slovenije in EU drugačen. Tak, ki bo, kot je zapisala Jožica Grgič v taisti Sobotni prilogi, za številkami videl ljudi. A ne le peščice najbogatejših, temveč vse, saj gre za naše skupno blagostanje. Ljudje namreč nismo strošek, temveč drug drugemu darilo, za katero velja hvaležno skrbeti.
MANCA KOŠIR, Ljubljana
Ta vlada se vedno najprej zateče k svojim. V prejšnjem svojem mandatu je najprej dirjala na Bovško, kjer ji je dokončno odklenkalo. Sedaj se prilizujejo Prlekom! Glede na živčnost Pukšiča, je sklepati, da se tudi ta predel prebuje!