Parlamentarne stranke v torek o pobudah za spremembo ustave

V DZ se v torek napovedujejo nekatere aktivnosti glede postopkov spreminjanja ustave. Ustavna komisija bo začela obravnavati predlog za umestitev fiskalnega pravila v ustavo, predsedniki strank in vodje poslanskih skupin pa bodo na sestanku pri predsedniku DZ Gregorju Virantu ugotavljali, pri katerih drugih pobudah bi še lahko dosegli soglasje.

Predsednik DZ Gregor Virant je namreč predsednike parlamentarnih strank k predložitvi predlogov za ustavne spremembe pozval februarja. Po njegovih besedah želijo namreč ugotoviti, pri katerih pobudah lahko dosežejo dvotretjinsko večino za spremembo ustave. To bodo predsedniki parlamentarnih strank in predstavniki poslanskih skupin ugotovili na torkovem sestanku v državnem zboru.

Predlogi, ki so jih posredovale parlamentarne stranke, so različni. V SDS so denimo poleg že vloženega predloga za ustavno spremembo postopka imenovanja vlade poslali dodatnih 15 predlogov. Poleg reforme sodstva, spremembe referendumske odločitve in ukinitve državnega sveta predlagajo prepoved poveličevanja totalitarizmov.

V Pozitivni Sloveniji predlagajo spremembe ustave glede referenduma, ustavnega sodišča, državnega sveta, imenovanja sodnikov in pristojnosti predsednika republike, v SD pa se zavzemajo za spremembe ustave, s katerimi bi omejili množično vlaganje referendumskih zahtev in razbremenili ustavno sodišče.

Lista Virant predlaga ukinitev državnega sveta in poslanske imunitete. Zavzemajo se še za spremembe ustave glede referenduma, ustavnega sodišča in sodniškega mandata. V poslanski skupini SLS pa se zavzemajo za ustavno določilo, ki bo omogočilo kandidaturo za DZ tudi predstavnikom zamejskih Slovencev in Slovencev po svetu.

V zakonodajni proceduri sta sicer trenutno dva predloga ustavnih sprememb. Vlada je po dogovoru vseh parlamentarnih strank vložila spremembe 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v skladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo. Predlog bo ustavna komisija začela obravnavati v torek, ko bo predvidoma ustanovila strokovno skupino, ki bo poslancem pomagala pri pripravi predloga.

Poslanci SDS pa želijo skrajšati postopek oblikovanja vlade in med drugim predlagajo tudi hkratno glasovanje o predsedniku vlade in ministrih. Predlog je sicer med poslanskimi skupinami naletel na mešane odzive, zato je njegov uspeh vprašljiv.

Predlogov in poskusov spreminjanja ustave je bilo sicer v preteklosti precej, a poslancem v večini primerov ni uspelo doseči širokega soglasja, ki je potrebno za spreminjanje najvišjega pravnega akta.

Ta je bil sicer doslej spremenjen sedemkrat. Najprej je bil leta 1997 spremenjen 68. člen ustave glede lastninske pravice tujcev, nato leta 2000 dopolnjen 80. člen ustave s spremenjenim proporcionalnim volilnim sistemom s štiriodstotnim volilnim pragom.

Leta 2003 so v ustavo pred vstopom v EU in k zvezi Nato dodali možnost, da Slovenija lahko prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije. V povezavi s tem sta bila spremenjena 47. člen (izročitev državljana Slovenije) ter še enkrat spremenjen člen glede lastninske pravice tujcev.

Leta 2004 je DZ s tremi ustavnimi zakoni spremenil 14., 43. in 50. člen ustave. Gre za ustavne spremembe, ki predvidevajo spodbujanje enakopravnega zastopanja žensk in moških pri kandidiranju na volitvah, enakost človekovih pravic ne glede na invalidnost ter določajo pravico do pokojnine kot ustavno pravico.

Leta 2006 pa so poslanci sprejeli še spremembe 121., 140. in 143. člena ustave, ki omogočajo ustanovitev pokrajin.

Postopek spreminjanja ustave poteka v več fazah. Ustavna komisija najprej z dvotretjinsko večino odloča, ali se bo postopek za spremembo ustave začel.

Če ustavna komisija takšen sklep sprejme, opravi razpravo o osnutku ustavnega zakona, nato pa, znova z dvotretjinsko večino, sprejme stališča o osnutku ustavnega zakona in o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora. V primeru, da komisija sklepa o začetku postopka ne sprejme, o tem pripravi poročilo za sejo DZ.

Poročilo oziroma stališča ustavne komisije nato obravnava državni zbor. Če ta ne sprejme sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, je postopek končan. Vsebinsko enakega predloga nato v istem mandatnem obdobju ni več mogoče obravnavati.

Če pa državni zbor sprejme sklep, da se začne postopek za spremembo ustave, poslanci opravijo razpravo o osnutku ustavnega zakona in stališčih ustavne komisije o njem. Nato pa sprejmejo stališča o osnutku ustavnega zakona, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona.

Postopek se spet nadaljuje na ustavni komisiji, ki pripravi predlog ustavnega zakona, o katerem nato glasuje državni zbor, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina.(sta)

V DZ se v torek napovedujejo nekatere aktivnosti glede postopkov spreminjanja ustave.