Notranji ministri EU o migracijskih problemih na grško-turški meji
Notranji ministri EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nezakonitih migracijah in ureditvi schengenskega prostora. Najbolj naj bi odmeval problem migracijskih pritiskov na grško-turški meji, ki velja za Ahilovo peto EU pri soočanju z nezakonitim priseljevanjem. Zasedanja se bo prvič udeležil tudi novi slovenski notranji minister Vinko Gorenak.
Migracije so pereča tema za EU, ki se v zadnjem času sooča z bistvenim povečanjem števila nezakonitih priseljencev. Še posebej so na udaru Avstrija, Francija, Nizozemska, Švedska, Belgija, Velika Britanija in Nemčija.
Teh sedem držav bodo zato na zasedanju predstavilo dokument o tej problematiki. Pri tem se bodo najbolj osredotočile na pritiske na grško-turški meji, ki je za nezakonite priseljence glavna vstopna točka v EU, in pozvali h krepitvi te meje.
Grško-turška meja je namreč preslabo nadzorovana, kar je po mnenju sedmerice grožnja enemu največjih dosežkov EU – svobodi gibanja in zagotavljanju varnosti. Problem sta sicer tudi grški azilni sistem in pogoste kršitve človekovih pravic pri obravnavi prebežnikov.
Ministri bodo sicer razpravljali tudi o skupnem okviru za praktično solidarnost do držav članic, ki se zaradi migracijskih tokov soočajo s posebnimi pritiski. Cilj je oblikovati nabor orodij, ki bi EU in državam članicam omogočala uspešno soočanje z morebitno krizo.
Druga pomembna tema je upravljanje schengenskega prostora. Ministri naj bi se dogovorili o vzpostavitvi postopka za “okrepitev političnega upravljanja” schengna, potem ko so se članice unije lani decembra v razpravi o začasni uvedbi nadzora v schengnu znašle v slepi ulici.
Večina držav, tudi Slovenija, je želela, da pristojnost ostane v njihovih rokah in se ne prenese na Evropsko komisijo, ki pa je predlagala, naj bo za vsako vzpostavitev nadzora na notranjih mejah, ki bi trajala dlje kot pet dni, potrebna kvalificirana večina in njena privolitev.
Sedaj je odločitev popolnoma v rokah držav, ki lahko ponovno uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje varnosti ali javnemu redu za 30 dni in ga po potrebi podaljšajo. Tak ukrep je bil na primer večkrat sprejet ob evropskih nogometnih prvenstvih.
Slovenija se v povezavi z upravljanjem schengna strinja, da je zelo pomembno ohraniti stalen politični dialog o delovanju schengna in o izzivih, s čimer se zagotavlja pravočasno odzivanje na specifične situacije.
Minister Gorenak se bo ob robu zasedanja srečal z nizozemskim ministrom za migracije in azil Gerdom Leersom, s katerim se bosta pogovarjala o zeleni knjigi o združevanju družine.(sta)
Zasedanja se bo prvič udeležil tudi novi slovenski notranji minister Vinko Gorenak. (foto: arhiv Politikis)